Brano Miljuš (; * 15. januar 1950 Sanski Most Socialistična republika Bosna in Hercegovina, SFR Jugoslavija je srbski pravnik, politik in pisatelj.
Življenjepis Njegov sin je Branko Miljuš, uslužbenec Stranke svobode in pravičnosti (Stranka slobode i pravde).
Izobrazba Šolanje je začel v rojstnem kraju, kjer je končal gimnazijo.Po tem se je vpisal na Fakulteto za politične vede "Veljko Vlahović" v Sarajevu, kjer je diplomiral in bil pozneje izvoljen za asistenta, nato pa za višjega asistenta na isti fakulteti, v obdobju od 1974 do 1980.
Od 2003 do 2014 je delal kot docent, kasneje pa kot izredni profesor na Panevropski univerzi v Banjaluki, kjer je poučeval mednarodno pravo in pravo Evropske unije. Poleg tega je imel predavanja tudi na beograjskem Singidunumu, kjer je poučeval predmete, povezane z mednarodnim pravom in pravom EU.
Prepir zaradi službenega mesta Miljuš se je skupaj z Vojislavom Šešljem potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, Brankom Mikulićem in Hamdijem Pozdercem, ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, da je njegova doktorska disertacija deloma prepisana od Edvarda Kardelja. In Miljuš in Šešelj sta se potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, katero je napzadnje dobil obetavni mladi Miljuš.. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil
Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od Nenada Kecmanovića:
Ja sam krenuo direktno na PozdercaETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio) orbus.ba, pridobljeno 7. februar 2015 Krenil sem neposredno na Pozderca „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ "To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel."
Domnevajo, da je ta zamera, kakor tudi Šešljeva nacionalistična usmerjenost in prepirljivost, pa tudi marksistična pristranskost sodišča — ki je bilo pozorno zlasti na besedni prekršek Šešljevega velesrbskega nacionalizma — v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani Službe državne varnosti in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen. Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori. Vrhovno sodišče SFRJ je kazen polagoma zmanjševalo, tako da je odsedel na koncu skoraj dve leti in prišel na prostost 1986.
Politično delovanje V svojem zgodnjem političnem delovanju je bil Miljuš povezan z mladinsko organizacijo in Zvezo komunistov ter navezoval stike s pomembnimi osebnostmi tistega časa. Bil je predsednik Socialistične mladine Bosne in Hercegovine (SSOBIH), kasneje pa tajnik mestnega odbora Zveze komunistov v Sarajevu.
Brano Miljuš je bil zadnji nosilec Titove štafete, ki so jo po smrti Josipa Broza leta 1980 spustili na njegov mrtvaški oder, torej pred Dnevom mladosti, ki so ga s predajo štafete Titu v Beogradu slavili 25. maja, za njegov rojstni dan. Odločitev, da bo Miljuš, takratni predsednik Mladine Bosne in Hercegovine, zadolžen za ta simbolični trenutek na dan pogreba, je bila sprejeta zato, ker je bila štafeta v času Titove smrti (4. maja 1980) v Bosni in Hercegovini in je bila njena pot praktično ustavljena. Malce nenavadno odločitev o predaji štafete mrtvemu Titovemu truplu je sprejelo predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije, o čemer ga je obvestil takratni član predsedstva Nikola Stojanović.
Med letoma 1980 in 1989 je delal na Ministrstvu za zunanje zadeve Jugoslavije, kjer je opravljal pomembne službe, vključno s položajem namestnika ministra. V tem obdobju je bil aktiven tudi v političnem življenju Jugoslavije, saj je bil tudi poslanec Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).
To obdobje je bilo čas velikih političnih in družbenih sprememb, tako na svetovni ravni kot znotraj Jugoslavije, ki se je v svojih zadnjih letih soočala z vse večjimi izzivi. Medsebojna trenja, nerešena mednacionalna vprašanja ter velesrbski nacionalizem so tako pripeljali do Razpada Jugoslavije skozi bratomorno državljansko vojno. Formalno pa se je ta razpad začel 25. junija 1991 z odlokoma Slovenije in Hrvaške o samostojnosti in neodvisnosti od Beograda.
Priznanje Leta 2006 sta ga Ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Danske in Agencija za izboljšanje javne uprave priznala kot mednarodnega strokovnjaka ICMPD (Mednarodni center za migracije in politične študije). To prestižno priznanje je bilo podeljeno za njegov prispevek na področju mednarodnih odnosov, migracij in razvoja javne uprave.
Glej tudi seznam srbskih politikov seznam srbskih pisateljev Razpad Jugoslavije Vojislav Šešelj Hamdija Pozderac
Sklici
Nadaljnje branje
Dobrosusjedski odnosi. Beograd, 2011. Istraživanje političkog tržišta. Beograd, 2012. Udžbenici, skripte, nastavni tekstovi Savremeni problemi međunarodnog prava. IMPP, Beograd, 2013. Evropska unija — najuspješnija integracionistička politika Evrope. IMPP, 2015. Prioriteti spoljnopolitičke strategije RS, originalan naučni rad. NUBL godišnjak fakulteta, Banjaluka 2012. Modaliteti za prevazilaženje jaza između međunarodnih mehanizama zaštite ljudskih prava i akcije na nacionalnom planu. Fakultet pravnih nauka, Banjaluka, 2012.
Zunanje povezave
Ime i prezime: Brano Miljuš
ISPOVEST Brano Miljuš - čovek koji je poslednji spustio štafetu mladosti na Titov odar | Život | Direktno Vojislav Šešelj Biografija | Biografije Poznatih
Kategorija:Rojeni leta 1950 Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Srbski pravniki Kategorija:Srbski akademiki Kategorija:Srbski pisatelji Kategorija:Srbski politiki Kategorija:Srbski publicisti Kategorija:Srbski uredniki