Bogomila Doljak, slovenska umetnica, kiparka, restavratorka, * 14. november 1935, Vižovlje, † 11. februar 2016, Trst.
Življenje in delo Bogomila Doljak je splošni javnosti poznana s tem imenom, saj se je tako tudi podpisovala, rodila pa se je kot Leopolda Klarič. Rodila se je v vasici ob Sesljanu, v Vižovljah, oče je bil Anton Klarič, kmet in ribič, mati Ivanka (rojena Lupinc), gospodinja. Obvezno osnovno šolo je obiskovala v Šempolaju, nato se je vpisala in zaključila strokovni industrijski tečaj v Nabrežini. Kasneje je opravila enoletni krojni tečaj v Trstu, kjer se je izučila za šiviljo.
Leta 1955 se je omožila z Albertom Doljakom, ki je v Trstu od leta 1963 upravljal mizarsko delavnico. Leta 1968 je svojo obrtniško mizarsko delavnico preselil v Nabrežino, od tedaj je z njim začela sodelovati tudi Bogomila, saj se je specializirala v poliranju, čiščenju in lakiranju lesa, istočasno je začela s poskusi restavriranja starega lesa in domačih skrinj, krušnih skrinj, sklednikov in vsega lesenega, kar so imeli domačini na podstrešju. Leta1979 so Doljakovi v Nabrežini pripravili tudi razstavni prostor in ga skupno z delavnico poimenovali Bor, katerega zaščitni znak je izdelal slikar Robert Hlavaty. Leta 1992 se je podjetju pridružil tudi sin Pavel, ki je začel tudi trgovati z lesom, od tedaj se je družinsko podjetje imenovalo Lesnina Bor, Pavel pa jih je prerano zapustil leta 2010.
Bogomila Doljak je mnogo let predvsem po tržaškem Krasu iskala in raziskovala stare lesene predmete, tako je ugotovila, da ima Kras lastno tipologijo kmečke skrinje, saj imajo originalno ornamentiko, posebne barve in tudi obliko. Z možem sta pri domačinih na Krasu našla več kmečkih skrinj iz 19. stoletja in sta jih restavrirala. Istočasno sta jih katalogirala, popisala in preučila. Kot mizarski mojster je na podlagi teh raziskav Albert Doljak natančno izdeloval skrinje po starih načrtih in predlogah, Bogomila pa jih je dekorirala s staro kraško ornamentiko in sicer s tempero oziroma rastlinskimi barvami, kot je bilo nekoč v navadi (ni uporabljala oljnatih pigmentov). Tako sta leta 1978 zakonca imela svojo prvo razstavo skrinj, na kateri je Bogomila predstavila tudi nekaj svojih lesenih plastik.
Bogomila Doljak se je stalno izobraževala, leta 1982 je sledila simpoziju za umetno obrt v Paularu, od leta 1986 je obiskovala slikarski tečaj pod vodstvom tržaškega mojstra Nina Perizija, leta 1989 se je udeležila 4. slikarskega tedna v Svečah na Koroškem. Navdušila se je za slikanje podob na les, za slikarsko podlago so ji največkrat služili stari restavrirani kosi lesa že zavrženih predmetov, kot so loparji krušnih peči. Ob slikanju skrinj in manjših predmetov, se je posvečala tudi kiparstvu, saj je ustvarila vrsto abstrahtnih in stiliziranih plastik, ki razodevajo njeno temeljito poznavanje in raziskovanje moderne umetnosti, ki ga je znala povezovati s preteklim časom. V svojih delih je Bogomila izražala predvsem svoje globoko doživljanje in ljubezen do slovenskih ljudi na Krasu. Bogomila je svojo stilizirano dekoracijo črpala iz ljudskega kraškega izročila, slikala je nageljne, stilizirano ornamentiko s kraških skrinj, upodabljala je tudi izvirne rastlinske elemente kot na primer vinsko trto, žitni klas, češnje, divje kraške trave in grmičevje.
Bogomila Doljak je postavila več osebnih razstavhttps://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/15420722#full in večkrat je sodelovala tudi na skupinskih razstavah.https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8229100#full Redno je razstavljala ob Kraški ohceti, saj so njena dela izredno primerna za tako prireditev. Njena dela so v marsikateri zbirki po celem svetu, vsaj tri hranijo tudi v Vatikanu. Za svoje ustvarjanje je Bogomila prejela več priznanj in nagrad.https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9063660#full
Sklici
Kategorija:Slovenski umetniki Kategorija:Slovenski kiparji Kategorija:Slovenski restavratorji Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Tržaški Slovenci