Puščava Kumtag (; ) je sušna površje na severozahodu Kitajske.

Geografija Puščava Kumtag ima površino približno 22.900 km2. Včasih velja za del puščave Gobi. Kumtag leži vzhodno-jugovzhodno od puščave Lop in na vzhodu meji na Dunhuang. Južni rob Kumtaga zaznamuje labirint hribov, razporejeno v skupinah in nepravilnih grozdih. Med njimi in Altyn-Taghom je široka zemljepisna dolina, prepredena z vodotoki, ki se spuščajo ob vznožju Altyn-tagha. V oazah na nižje ležečih območjih gojijo grozdje in druge pridelke. Drugod puščava podpira grmičaste puščavske rastline, do katerih voda doseže le v nekaterih primerih v presledkih let. Ta del puščave ima na splošno naklon proti severozahodu proti relativni depresiji Kara-Košuna. Opazna značilnost Kumtaga je prisotnost velikih kopičenj naplavljenega peska, zlasti ob vznožju puščavskih gora, kjer se ta dviga v sipine, včasih do 76 m visoke in se vzpenja po samih pobočjih gora.

Upravno je puščava v okrožju Ruočjang (Qakilik) v Šindžjangu in Aksajskem avtonomnem okrožju Kazahstana ter mestu Dunhuang v Gansuju, blizu meje s Činghajem.

Slikovito območje puščave Kumtag Puščavo Kumtag včasih zamenjujejo s slikovitim območjem puščave Kumtag (), ki je ločeno območje s površino 2500 km², približno 300 km severozahodno, na severu pa meji na okrožje Šanšan. Obe krajevni imeni imata enako angleško romanizacijo, vendar se njuni kitajski imeni nekoliko razlikujeta.

Nenehno dezertifikacija Puščava Kumtag se širi in grozi, da bo zaradi svojega sušnega značaja pustinje, ki je posledica stoletij prekomerne paše in netrajnostnih kmetijskih praks, pogoltnila prej produktivna zemljišča. Po poročanju časopisa The Sydney Morning Herald se »visoke peščene sipine [puščave Kumtag] dvigajo nad starodavnim kitajskim mestom Dunhuang«.Ancient Chinese town on front lines of desertification battle, The Sydney Morning Herald, Nov 21, 2007 Dezertifikacija v bližini puščave Kumtag ogroža tudi arheološka najdišča in je del večjega problema na severu Kitajske, kjer je stopnja dezertifikacije leta 2007 presegla 1000 km² na leto.Silk Road, North China, C.Michael Hogan, The Megalithic Portal, ed. A. Burnham Za ublažitev dezertifikacije je mesto Dunhuang uvedlo omejitve glede gradnje novih vodnih vrtin ali novih kmetijskih obratov, pa tudi omejitve glede turizma.

Prevladujoči vetrovi in ​​peski Prevladujoči vetrovi v tej regiji pihajo poleti, pozimi in jeseni z zahoda in severozahoda. Spomladi, ko so močnejši, pa pihajo s severovzhoda, kot v puščavi Lop. Razporeditev peska se tukaj popolnoma ujema z zakonom, ki ga je postavil Grigorij Potanin, da se v kotlinah Srednje Azije pesek v večji masi nabira na jugu, vzdolž obmejnih gorskih verig, kjer leži dno kotlin na najvišji ravni. Sven Hedin je takole na kratko opisal deželo severno od puščavskih verig: »Prvi coni naplavljenega peska sledi območje, ki kaže dokaze o modeliranju vetra v izjemno energičnem in dobro razvitem merilu, rezultati pa ustrezajo jardangom in vetrovno erodiranim grapam puščave Lop. Oba sklopa pojavov ležita vzporedno drug z drugim; iz tega lahko sklepamo, da so vetrovi, ki prevladujejo v obeh puščavah, enaki. Sledi, ostro ločena od pravkar opisanega območja, bolj ali manj tanka kamiš stepa, ki raste na ravnem terenu; temu pa sledi še en zelo ozek pas peska, tik južno od Achik-kuduka. Končno imamo na skrajnem severu značilen in ostro definiran pas kamiš stepe, ki se razteza od vzhoda-severovzhoda do zahoda-jugozahoda in ga na severu in jugu omejujejo visoke, ostro odrezane glinene terase.«

»Na mestih, kjer smo jih izmerili, je bila severna terasa visoka 34 m, južna pa ...« 853/4 čevljev ... Obe terasi pripadata isti ravni in se zdi, da ustrezata obalnim črtam velikega zaliva zadnjega preživelega ostanka srednjeazijskega Sredozemlja. Na mestu, kjer sem jo prečkal, je bila depresija široka 11 km in je zato spominjala na ravno dolino ali ogromno rečno strugo.«Sven Hedlin, Scientific Results, ii, 499–500.

Premikajoči se pesek Kumtaga je zaskrbljujoč za načrtovalce železnice Golmud–Dunhuang, ki bo prečkala vzhodni rob te puščave na območju Šašangou, med Dunhuangom in gorskim sistemom Altyn-Tagh-Čilian. Obstajala je skrb, da bi se lahko 'megasipine', značilne za to območje, premaknile in zakopale železnico. Vendar pa so geološke raziskave pokazale, da megasipine večinoma tvori trdna podtalja in ne le pesek. Čeprav še vedno obstaja problem nanosa peska, strokovnjaki menijo, da pesek večinoma piha vzdolž smeri bodoče železnice in ne čez njo, zato je z njim mogoče ravnati z določenimi previdnostnimi ukrepi.Study on the Feasibility of Dunhuang-Golmud Railway Crossing the Megadunes Area at the East Edge of Kumtagh Desert, Northwest Institute of Eco-Environment and Resources, Chinese Academy of Sciences (NIEER, CAS)

Železnica Dunhuang–Golmud Železnica Dunhuang–Golmud ali železnica Dunge () je železniška proga med Dunhuangom v provinci Gansu in Golmudom v provinci Činghaj na severozahodu Kitajske. 617 km dolga železnica je sestavljena iz dveh delov: obstoječega odseka železnice Činghaj–Tibet od Golmuda do postaje Jinmašja in novozgrajene 509 km dolge enotirne elektrificirane železniške proge, ki povezuje postajo Jinmašja z Dunhuangom in poteka po trasi, podobni tisti na kitajski nacionalni cesti 215. Železnica omogoča vožnjo potniških vlakov s hitrostjo do 120 km/h in lahko prevaža tovorne vlake do 4000 ton.

Gradnja proge se je začela decembra 2012 in končala decembra 2019. Ker je Dunhuang, ki leži v skrajnem zahodnem delu province Gansu, že povezan z železnico Landžov–Šindžjang prek odcepa Liugou–Dunhuang (železnica Liudun, ), povezava Dunhuang–Golmud vzpostavlja neposredno povezavo med Šindžjangom in avtonomno regijo Tibet. V prihodnosti je predvidena nadgradnja na dvotirno železnico.

Železnica ima 9 predorov, skupne dolžine 32,62 km.新建铁路敦煌至格尔木线环境影响评价第二次公示 (Environmental Impact Assessment of the Dunhuang–Golmud railway), 2010-03-04

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Svilna pot Kategorija:Puščave na Kitajskem Kategorija:Šindžjang Kategorija:Gansu