France Pavlovec, slovenski akademski slikar, * 14. avgust 1897, Trnovo pri Ilirski Bistrici, Avstro-Ogrska, † 12. februar 1959, Ljubljana, Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Uveljavil se je predvsem kot krajinar in velja za enega pomembnejših slovenskih krajinarjev po obdobju slovenskega impresionizma.
Življenje
France Pavlovec se je rodil 14. avgusta 1897 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Njegov rod je izviral iz Kilovč nad Ilirsko Bistrico. Po očetovi smrti se je mati z otroki preselila v Ljubljano, kjer je Pavlovec nadaljeval šolanje na gimnaziji na Poljanah, vendar je ni dokončal.
Med prvo svetovno vojno je bil leta 1914 poslan na vzhodno fronto. Leta 1916 je prišel v rusko ujetništvo, v Odesi pa se je pridružil jugoslovanskemu prostovoljskemu gibanju. V domovino se je vrnil leta 1918. Po vrnitvi se je zaposlil na železnici, najprej kot delavec in nato kot pisarniški uslužbenec.
Slikarstvu se je posvetil razmeroma pozno. Po ogledu razstave Riharda Jakopiča, Gojmirja Antona Kosa in Frana Tratnika v Jakopičevem paviljonu se je vpisal v slikarsko šolo Probuda v Ljubljani. Med letoma 1923 in 1927 oziroma 1928 je študiral na umetnostni akademiji v Zagrebu, med drugim pri Vladimirju Beciću, Ljubu Babiću in Tomislavu Krizmanu. Zanj se je osebno zavzemal tudi Ivan Meštrović.
Po vrnitvi v Ljubljano se je pridružil tako imenovani »četrti generaciji« slovenskih umetnikov, s katero je leta 1928 prvič javno nastopil. Istega leta se je poročil z Marijo oziroma Marjo Gorec, sestro športnega organizatorja Josa Gorca. Med njunimi otroki sta bila umetnostni zgodovinar in muzealec Andrej Pavlovec ter gozdarski strokovnjak Damjan Pavlovec. Med njegovimi vnukinjami sta slikarki Mirna Pavlovec in Agata Pavlovec.
Pavlovec se je naselil v Stožicah pri Ljubljani in deloval kot svobodni umetnik. Umrl je 12. februarja 1959 v Ljubljani.
Slikarstvo
Pavlovec je slikal predvsem v oljni tehniki. Najpomembnejši del njegovega opusa so krajine, poleg njih pa je slikal tudi portrete in tihožitja. V njegovem slikarstvu se nadaljuje tradicija slovenskega impresionizma, vendar si je oblikoval samostojen krajinski izraz.
Med njegovimi najznačilnejšimi motivi so krajine iz ljubljanske okolice, predvsem Sava pri Tomačevem, na Ježici in pri Medvodah. Slikal je tudi v Bohinju, ob Soči, v Trenti, na Krasu in v Istri. Pred drugo svetovno vojno je upodabljal tudi gorenjske motive v Podkorenu in Planici ter krajine v okolici Šentlovrenca na Dolenjskem.
Loški muzej Pavlovca uvršča med vidnejše in kakovostnejše slovenske krajinarje po Ivanu Groharju in Rihardu Jakopiču. O njegovem delu je leta 1958 v reviji Naša sodobnost pisal umetnostni zgodovinar Stane Mikuž.
Razstave in priznanja
Pavlovec je razstavljal v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in leta 1930 tudi v Londonu. Leta 1933 je razstavljal na jubilejni XX. razstavi Narodne galerije v Ljubljani, istega leta pa tudi z jugoslovanskimi slikarji skupine Oblik.
Po drugi svetovni vojni je leta 1945 sodeloval na razstavi slovenskih primorskih umetnikov v Trstu in Gorici, leta 1946 pa je razstavljal pri Unescu v Parizu. Leta 1949 sta bila v Moderni galeriji v Ljubljani skupaj predstavljena France Pavlovec in Gojmir Anton Kos.
Leta 1949 je prejel zvezno nagrado in red dela I. stopnje. Istega leta je prejel tudi Prešernovo nagrado za sliki Soča in Sava. Po podatkih Obrazov slovenskih pokrajin je Prešernovo nagrado prejel tudi leta 1951.
Povezava s Škofjo Loko
Čeprav Pavlovec ni bil neposredno vezan na Škofjo Loko, je njegov opus prisoten tudi v škofjeloškem muzejsko-galerijskem prostoru. Loški muzej njegovo slikarstvo obravnava v okviru predstavitev ustvarjalcev in njihovih praks, nekaj njegovih del pa hrani tudi v svoji zbirki.
Pomembno vez s škofjeloškim likovnim okoljem predstavlja njegov sin Andrej Pavlovec, umetnostni zgodovinar, kustos in ravnatelj Loškega muzeja, ki je več desetletij usmerjal galerijsko politiko Škofje Loke in širšega gorenjskega prostora.
Zapuščina
Pavlovec je v slovenski umetnostni zgodovini obravnavan predvsem kot krajinar. Njegov opus je povezan z nadaljevanjem krajinske tradicije po slovenskem impresionizmu, pri čemer je razvil oseben slikarski izraz, vezan na motive Save, Gorenjske, Bohinja, Soče, Krasa in Istre.
V Ljubljani je v Stožicah po slikarju poimenovana Pavlovčeva ulica.
Sklici
Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Krajinski slikarji Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico