Alpski iglasti in mešani gozdovi predstavljajo ekoregijo zmernih iglastih gozdov v srednji Evropi. To območje se razteza vzdolž Alp in obsega del Francije, Italije, Švice, Nemčije, Lihtenštajna, Avstrije in Slovenije. Ekoregija obsega celoten višinski pas, od vznožja gora pa vse do najvišjih vrhov, med katerimi izstopa Mont Blanc, ki je s 4.809 m najvišji vrh v Alpah.
Ti gozdovi tvorijo naravni prehod med območji s sredozemskim podnebjem v južni Evropi ter bolj vlažno in zmerno evrosibirsko regijo zahodne, srednje in severne Evrope.
Rastlinstvo Višinski razpon ekoregije in njena osrednja lega med evropskimi podnebnimi območji omogočata različne rastlinske združbe in vrste. Ekoregija vključuje 4.500 domorodnih vrst višjih rastlin, vključno s 400 endemičnimi vrstami.
Gozdovi na nižjih pobočjih so večinoma listopadna širokolistna drevesa, vključno s hrasti dob (Quercus robur), graden (Quercus petraea) in puhasti hrast (Quercus pubescens). V južnih dolinah, ki mejijo na območja s sredozemskim podnebjem, najdemo širokolistna sklerofilna zimzelena drevesa.
Gorski gozdovi so sestavljeni iz mešanice iglavcev, kot so navadna smreka (Picea abies), bela jelka (Abies alba) in rušje (Pinus mugo), ter širokolistna listopadna drevesa, kot so navadna bukev (Fagus sylvatica), trepetlika (Populus tremula), navadna breza (Betula pendula in puhasta breza (Betula pubescens). V območjih z izrazitejšim celinskim podnebjem gorski bor (Pinus mugo) nadomestijo navadni macesen (Larix decidua), vemperin (Pinus cembra) in rdeči bor (Pinus sylvestris). Rdeči bor in gorski bor lahko tvorita hibrid Pinus × rhaetica. Črni bor (Pinus nigra) se pojavlja na nekaterih južnih pobočjih v vzhodnem delu območja.
Subalpske in alpske rastlinske združbe, vključno z resavo in alpsko tundro, se pojavljajo nad gozdno mejo in vključujejo številne endemične vrste.
Živalstvo V Alpah živi 80 vrst sesalcev. Med velike sesalce spadajo rjavi medved (Ursus arctos), alpski kozorog (Capra ibex), gams (Rupicapra rupicapra rupicapra), ris (Lynx lynx), volk (Canis lupus), divja svinja (Sus scrofa), navadni elen (Cervus elaphus elaphus) in srnjad (Capreolus capreolus).
Alpe so dom 200 vrstam ptic, vključno z brkatim serom (Gypaetus barbatus), divjim petelinom (Tetrao urogallus crassirostris) in belko (Lagopus muta).
Zavarovana območja 40.470 km2 oziroma 27% ekoregije se nahaja na zavarovanih območjih. Tretjina nezavarovanega območja je še vedno porasla z gozdom. Zavarovana območja vključujejo narodni park Ecrins, narodni park Mercantour, narodni park Vanoise in regionalni naravni park Queyras v Franciji, narodni park Gran Paradiso in narodni park Dolomiti Bellunesi v Italiji, regionalni naravni park Gruyère Pays-d'Enhault v Švici, narodni park Berchtesgaden v Nemčiji ter narodni park Kalkalpen in narodni park Gesäuse v Avstriji.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Ekologija Alp Kategorija:Ekoregije Evrope Kategorija:Ekoregije Avstrije Kategorija:Ekoregije Francije Kategorija:Ekoregije Nemčije Kategorija:Ekoregije Italije Kategorija:Ekoregije Slovenije Kategorija:Ekoregije Švice Kategorija:Geografija Lihtenštajna