thumb|Fizični zemljevid Dunajske kotline Dunajska kotlina (, , , ) je s sedimentno podlago prekrita kotanja v Srednji Evropi, ki se razteza v dolžini 200 km od juga avstrijske zvezne dežele Spodnja Avstrija proti severu do Moravske na Češkem ter predstavlja ločnico med Alpami in Karpati. Na najširšem delu je 55 km široka. Geološko je to mlada tvorba, ki je nastala v terciarju kot depresija, v kateri je Panonsko morje odložilo več kilometrov debelo plast usedlin.
Rodovitno območje je zdaj eden najgosteje poseljenih predelov Avstrije, na zahodnem robu katerega stoji tudi glavno mesto Dunaj, po katerem je dobilo ime. V ožjem pomenu se ime Dunajska kotlina sicer nanaša na manjše območje trikotne oblike južno od Donave.
Geografija
Precej ravno območje ima površino 50 x 200 km. Na severu se razteza do planote Marchfeld onkraj Donave. Na jugovzhodu jo od madžarske nižine ločujejo Leitharske gore. Na zahodu meji na Gutensteinske Alpe in Dunajski gozd v Severnih apneniških Alpah. Donava v kotlino vstopa pri Dunajskih vratih blizu gore Leopoldsberg, izstopa pa pri Devinskih vratih v Malih Karpatih vzhodno od Hainburga.
Od konca 12. stoletja naprej sta bili na jugovzhodnem in vzhodnem robu postavljeni trdnjavi Dunajsko Novo mesto in Hainburg kot obrambni zid pred napadi z madžarskih dežel dolvodno po Donavi. Kljub temu so sile kralja Matije Korvina med avstro-ogrsko vojno leta 1485 vstopile v Dunajsko kotlino, da bi začele obleganje Dunaja. Ponovno so ga napadle osmanske čete, ki so mesto oblegale leta 1529 in 1683.
Dunajska kotlina tvori najzahodnejši del evrazijskega stepskega pasu, zelo obsežnega vegetacijskega območja.
Struktura
Več kot 80 % površine kotline pripada avstrijskim deželam Spodnja Avstrija in Dunaj. Severni deli ob rekah Morava (March) in Dyje so del Češke in Slovaške. Ob južnem in zahodnem robu se v več zdraviliških mestih, kot so Baden, Bad Vöslau in Bad Fischau-Brunn, pojavljajo geotermalni in mineralni izviri.
Deli: Osrednja Dunajska kotlina. Del na Češkem se imenuje Dolnomoravský úval (dolina Spodnje Morave), medtem ko se del na Slovaškem imenuje Borská nížina (Borska nižina, del regije Zahorie) Marchfeld (Moravské pole) v Spodnji Avstriji Chvojniško hribovje (Chvojnická pahorkatina) na Slovaškem.
Borska nižina in Chvojniško hribovje sta skupaj znani kot Záhorska nížina (Záhorska nižina).
Geologija Dunajska kotlina je vrsta sedimentnih plasti, ki so se odložile v neogenu. Je na vrhu alpskega gubastega in narivnega pasu, na stičišču Vzhodnih Alp, Karpatov in Panonskega bazena. Na Dunajsko kotlino je vplival razvoj vsakega od teh geoloških sistemov.Plašienka, D., Grecula, P., Putiš, M., Kováč, M. a Hovorka, D., 1997: Evolution and structure of the Western Carpathians: an overview. Mineralia Slovaca - Monograph, Košice, s. 1 – 24 Za kotlino so značilne štiri različne tektonske faze: (1) zgodnjemiocenski piggyback bazen, (2) srednje-poznomiocenski pull-apart bazen, (3) poznomiocensko-pliocensko stiskanje in inverzija bazena ter (4) nastanek kvartarnega bazena. Lee, E.Y. and Wagreich, M. (2016) "3D visualization of the sedimentary fill and subsidence evolution in the northern and central Vienna Basin (Miocene)" Austrian Journal of Earth Sciences 109/2, 241-251, https://www.zobodat.at/pdf/MittGeolGes_109_2_0241-0251.pdf Kotlina je bila intenzivno preučevana, začenši s klasičnimi paleontološko-stratigrafskimi članki in nato nadaljevano od začetka raziskovanja ogljikovodikov pred več kot 100 leti. Prelomni sistem Dunajske kotline, na katerem leži kotlina, ostaja seizmično aktiven. Med pomembnejšimi potresi, ki so se širili po Dunajski kotlini, sta potres v Neulengbachu leta 1590 in močan potres, ki je sredi 4. stoletja prizadel Carnuntum.
Gospodarstvo thumb|Pogled na vinograde na zahodnem robu Dunajske kotline blizu Gumpoldskirchna (južno od Dunaja) proti jugovzhodu. Stolpnica v desnem srednjem polju je sedež igralniške družbe Novomatic. Skozi meglico na obzorju je vidna silhueta gorovja Leitha. Na vzhodu še vedno prevladuje kmetijstvo, glavna pridelka sta žito in sladkorna pesa. Vendar so tudi tukaj očitne strukturne spremembe; na primer, tovarni sladkorja v Brucku an der Leitha in Siegendorfu sta bili zaprti. Na mestu tovarne sladkorja v Brucku je bil zgrajen oljni mlin za biodizel, kmetje pa se vse bolj osredotočajo na gojenje oljne repice in sončnic.
Zahvaljujoč nahajališčem gline se je južno od Dunaja že konec 19. stoletja pojavila prva industrija v obliki opekarstva. Zgodovina proizvodnje opeke podjetja Wienerberger AG se je začela na južnem robu Dunaja, v Wienerbergu. V tem obdobju je v Dunajsko kotlino prišlo veliko priseljencev iz kronskih dežel. Te priseljence še danes pogovorno imenujejo Ziegelböhmen ali Ziegelbehm. Zaradi opekarne je nastalo veliko opekarskih ribnikov, od katerih so nekateri danes zaščiteni naravni rezervati ali se uporabljajo kot plavalni ribniki. Večina teh opekarskih ribnikov je bila med industrijskim razvojem v drugi polovici 20. stoletja ponovno zasuta.
Gospodarsko gledano je severni del Dunajsko-mestnega bazena (Feuchte Ebene), ki spada v metropolitansko območje Dunaja, med najmočnejšimi regijami v Avstriji. Okrožje Mödling se na primer ponaša z najvišjimi davčnimi prihodki na prebivalca v državi. Med pomembne značilnosti spadata največji industrijski park v regiji Eco Plus, industrijski park Spodnje Avstrije Južna (IZ NÖ-Süd), ki obsega občine Wiener Neudorf, Biedermannsdorf, Guntramsdorf in Laxenburg, ter nakupovalno središče Shopping City Süd (SCS) v Vösendorfu. Dunajsko letališče Schwechat in okoliška podjetja prav tako predstavljajo pomemben dejavnik rasti. Z izjemo Dunajskega novega mesta, ki je gospodarsko pozneje dohitelo, so se ta območja industrializirala zelo zgodaj, predvsem s proizvodnjo tekstila, zahvaljujoč hidroenergiji rek Schwechat, Triesting in Piesting. Številna podjetja so se zaradi strukturnih sprememb soočila z velikimi izzivi. To vključuje tudi nekdanja vodilna podjetja, kot je Semperit AG v Traiskirchnu. Posledično se zdaj veliko ljudi vozi na delo na Dunaj. Vendar pa občasno nastajajo tudi nova podjetja, kot sta Magna International z evropskim sedežem v Oberwaltersdorfu ali konjeniški center v Ebreichsdorfu.
Območje se je za promet razvilo že zelo zgodaj. Znano je, da so obstajale starorimske ceste, skozi Dunajsko kotlino pa je tekla Jantarjeva pot. V sodobnem času so tu že zgodaj zgradili železnice. Danes je iz Dunaja speljano približno 10 železniških prog, ravnino prečka 5 avtocest, prometna vozlišča v regiji pa povezuje približno 20 zveznih avtocest.
Vinogradništvo obstaja že od rimskih časov vzdolž Thermenlinie (Termalne linije), ki deluje kot vremenska ločnica; tukaj sta vinorodni vasi Sooß in Gumpoldskirchen.
V južnem delu, tako imenovanem Steinfeldu (Kamnitem polju), so tla zaradi ledeniških prodnih nanosov zelo revna, tako imenovani Schneebergov veter z zahoda pa odpihne nekaj centimetrov rodovitne zgornje plast zemlje. Zato so pod Marijo Terezijo sadili gozdove črnega bora, deloma za pridobivanje smole za proizvodnjo smole in deloma za stabilizacijo tal.
Težave deloma povzročajo odlagališča odpadkov, ki so nastala med valom industrializacije po drugi svetovni vojni, kot je odlagališče Fischer, ki zaradi slabega tesnjenja počasi sproščajo onesnaževala, predvsem ogljikovodike, v podtalnico. Vendar pa dragi sanacijski projekti, ki jih večinoma izvajajo javni organi, omogočajo, da so viri podtalnice v vzhodnem delu, tako imenovani Mitterndorfski kotlini, ponovno uporabni kot pitna voda. Ti viri lahko oskrbujejo tudi mesto Dunaj z vodo in dopolnjujejo Dunajske visokovodne vodovode. Tudi druga lokalna vodovodna omrežja, kot sta Mödling ali Združenje za oskrbo z vodo v dolini Triesting, imajo tukaj dodatne vire.
Sklici
Zunanje povezave
"Simplified Geological Map of the Weinviertel region"
Kategorija:Geografija Avstrije Kategorija:Geografija Češke Kategorija:Geografija Slovaške Kategorija:Spodnja Avstrija