Ivan I. Crnojević (srbska cirilica: Иван Црнојевић, Ivan Crnojević) je bil od leta 1465 do 1490 gospodar Zete, * ni znano, † 1490, Cetinje, Zeta.

Primarni viri ga omenjajo kot črnogorsko-srbskega voditelja. Potem ko je sklenil zavezništvo z Beneško republiko, je vodil odpor proti širjenju Osmanskega cesarstva. Sprva je bil uspešen, a je leta 1479 izgubil svojo domeno. Oblast je ponovno prevzel leta 1481 v Žabljaku in kmalu zatem ustanovil Cetinje kot novo prestolnico svoje države.

Zgodnje življenje Ivan Crnojević je bil član plemiške družine Crnojević, katerega predniki segajo od srbskega plemiča Đuraša Ilijića. Rodil se je očetu Stefanu Crnojeviću in materi Mari Kastrioti, albanski plemkinji iz družine Kastrioti. Imel je brata Andrijo in Božidarja. Poročen je bil z Voisavo Arianiti, hčerko albanskega gospoda Gjergja Arianitija. Druga Ivanova žena je bila Mara, hči Stjepana Vukčića Kosače. Ivan je imel tri sinove in hčer. Pomembna sta bila njegova sinova Đurađ Crnojević in Staniša "Stanko" (Skenderbeg). Ivana je po smrti leta 1490 kot gospodar Zete nasledil njegov sin Đurađ, dokler ga niso Osmani leta 1496 prisilili, da je zapustil Zeto.

V mladosti je Ivan sodeloval v več napadih na posesti Stjepana Vukčića Kosače, vojvode svetega Save v Humu, in bil v enem od napadov med letoma 1442 in 1444 ujet. Medtem ko je bil vojvodov talec – ni bil zaprt, ampak v vojvodovi službi, da bi Stjepanu zagotovil očetovo zvestobo - njegov oče ni mogel biti popolnoma neodvisen od Kosače ali se popolnoma zavezati z Beneško republiko. Benetke so v Stefanu Crnojeviću videle pomembnega potencialnega zaveznika v vojni proti Srbskemu gospostvu, zato so ga poskušale pritegniti tako, da so sprejele njegovo prošnjo, naj pritisne na Kosačo, da bi osvobodil Ivana. Stefan je bil pripravljen storiti vse, da bi Ivana osvobodil, zato je izpolnil beneški pogoj, da bi jim omogočil zatrtje upora v Grbalju. Potem ko so Benečani brutalno zatrli upor v Grbalju, so Kosačo prisilili, da jim je nejevoljno prepustil Ivana. Ivanu so za 120 dukatov kupili nova oblačila, preden so ga izročili očetu.

Vladanje Gospodar Zete thumb|250px|Zeta pod Crnojevići Na začetku svoje vladavine je bil Ivan v zelo slabih odnosih z Beneško republiko, ki jo je imel za okupatorja svojih mest. Benečani so zato za njegovo glavo leta 1465 razpisali nagrado. Zaradi potez Stjepana Vukčića in Skenderbega je Beneška republika spremenila svojo politiko in ga leta 1466 imenovala z vojvodo s prestolnico v Žabljaku ob Skadrskem jezeru. Dobival je tudi dokaj pošteno plačilo 1200 dukatov letno. Leta 1469 se je Ivan ponovno poročil z Maro, hčerko Stjepana Vukčića.

Ivan Crnojević se je boril za Benečane v njihovih vojnah proti Osmanskemu cesarstvu. Kot beneški kapetan Zgornje Zete in vojvoda je bil leta 1473 sprejet v vrste beneškega plemstva. Leta 1474 je še vedno spoštoval svoje obveznosti in branil Skader pred osmanskim napadom. Imel je pomembno vlogo pri obrambi Skadra, saj je zagotavljal povezavo s Kotorjem in prek Žabljaka oziroma Skadrskega jezera oskrboval mesto, hkrati pa se je boril proti močnim osmanskim silam. Iz Kotorja je čez hribe v Žabljak prevažal ljudi in les za gradnjo fust, majhnih okretnih ladij, ki so presenetile Osmane na Skadrskem jezeru. Celo poletje leta 1474 je sodeloval v beneških vojaških akcijah. Skadrsko jezero je nadzoroval s tremi fustami in 15 manjšimi ladjami, kar je bilo zelo pomembno, saj beneška flota 34 večjih ladij in približno 100 manjših ni mogla pluti dlje od Svetega Srđa. Beneški senat je Ivanu v znak zahvale za njegovo pomoč med obleganjem poklonil številna darila in mu podelil vojno zastavo.

Po tem uspehu je Ivan načrtoval osvoboditev Hercegovine izpod osmanske okupacije za svojega svaka, vojvodo Vladislava Hercegovića. Razprave in spori o prihodnji meji med Zeto in Hercegovino so sultanu Mehmedu II. omogočile, da je prevzel pobudo in napadel Zeto. Leta 1477 so Osmani zavzeli večino ozemlja Zete skupaj z Žabljakom in konec leta 1477 ali v začetku leta 1478 premagali glavnino vojske Ivana Crnojevića. Ivan se je preselil v Obod, ki ga je utrdil leta 1475. Mesto je kmalu zatem preimenoval v Rijeko Crnojevića in postalo je novo glavno mesto njegove države.

Osmani so nato svoje sile obrnili proti beneškem Skadru in ga maja 1478 oblegali. Ivanove sile so s podporo Dubrovčanov preplule Skadarsko jezero in ponoči napadle osmanski tabor.

Benetke so šestnajstletno vojno z Osmani končale s podpisom mirovnega sporazuma, s katerim so žrtvovale svojega zaveznika Ivana Crnojevića, ki ni bil vključen v mirovni sporazum. Ivan je moral zapustiti Zeto ter poiskati zatočišče v Italiji.

Vrnitev v Zeto thumb|250px|Stari Cetinjski samostan, ki ga je ustanovil Ivan

Po smrti sultana Mehmeda II. maja 1481 se je Ivan Crnojević junija 1481 izkrcal blizu Dubrovnika. Izkoristil je državljansko vojno, ki je izbruhnila med Mehmedovima sinovoma Bajazidom II. in Džemom, in s pomočjo ljudstva, ki ga je z veseljem sprejelo kot osvoboditelja, ter s podporo sil pod poveljstvom Skenderbegovega sina Gjona II. Kastriotija ponovno vzpostavil oblast nad Zeto in Žabljakom.

Novi osmanski sultan Bajazid II. je sprejel Ivana za svojega vazala. Da bi zagotovil Ivanovo zvestobo, je moral Ivan leta 1482 na sultanov dvor poslati svojega najmlajšega sina Stanišo in več njegovih prijateljev.

Središče Ivanovega obnovljenega kraljestva je bilo v Obodu nad Reko Crnojevića. Ker se zaradi bližine meje ni počutil varnega, je Ivan svojo prestolnico preselil globlje v hribe, na lažje branljivo lokacijo na Cetinjskem polju ob vznožju Lovćena. Leta 1482 je ukazal zgraditi dvor in leta 1484 samostan Matere Kristusove na Cetinju kot osebno nadarbino Srbski pravoslavni cerkvi. S tem je Cetinje postalo mesto. Njegov dvor in samostan sta prvi dokummentirani renesančni stavbi v Črni gori. Sedež Zetske metropolije je preselil v Cetinjski samostan, kjer je bil sam pokopan po smrti leta 1490.https://www.montenegrina.net/pages/pages1/religija/cetinjski_manastir_n_martinovic.htm

Zapuščina thumb|250px|Zapletena gotska nagrobnika v samostanu Kom, narejena po Ivanovem naročilu

Ivan je uvedel vrsto zakonodajnih aktov, ki so bili zelo pomembni za pravno in kulturno zgodovino kasnejše Črne gore. Nasledil ga je sin Đurađ IV. Crnojević, ki je ustanovil eno prvih ciriličnih tiskarn na Balkanu.

Njegov najmlajši sin Stanko se je spreobrnil v islam in prejel ime Skender, zato je znan tudi kot Skender Crnojević. Po ustanovitvi Črnogorskega sandžaka leta 1514 je postal njegov sandžakbeg.

Ivanova zadnja prestolnica, Cetinje, ki jo je ustanovil on sam, je konec 17. stoletja postala glavno mesto Črnogorske kneževine in škofije. Sodobni Cetinjski samostan je bil zgrajen med letoma 1701 in 1704 na mestu nekdanjega Ivanovega dvora. Na mestu samostana Matere Kristusove, ki ga je zgradil Ivan, je knez Nikolaj v 19. stoletju zgradil novo cerkev, tako imenovano Dvorno cerkev.

V 20. stoletju je Dvorna cerkev doživela več večjih prenov. Med eno od njih so našli Ivanov grob in njegove kosti prenesli v bančni trezor. Leta 2010 je črnogorska vlada njegove kosti pokopala v Dvorni cerkvi na slovesnosti, zaprti za javnost.https://www.portalanalitika.me/clanak/zemni-ostaci-ivana-crnojevia-bie-sahranjeni-na-ipuru

Družinsko drevo

Sklici

Viri

"Ivan Crnojević - najznačajnija ličnost crnogorske istorije" (text in Montenegrin language)

Kategorija:Rojeni v 15. stoletju Kategorija:Umrli leta 1490 Kategorija:Vladarji v 15. stoletju Kategorija:Črnogorski vladarji