Nadina Abarth-Žerjav (rojena Nada Žerjav), slovenska izobraženka, poslovnica, * 5. marec 1912, Gorica, † 16. september 2000, Ljubljana
Bila je hči znanega slovenskega liberalnega politika in odvetnika, ministra Gregorja Žerjava in njegove žene Milene, roj. Lavrenčič. Njen mlajši brat je bil Borut Žerjav (1916–1977), po drugi svetovni vojni novinar v Trstu in Parizu. Njena sestra dvojčica Tatjana je umrla mlada, leta 1943 zaradi tuberkuloze.
Žerjav je zgodnje otroštvo preživela v Gradcu in Ljubljani. Ker je bil njen oče, politik, med prvo svetovno vojno preventivno aretiran in zaprt na Ljubljanskem gradu in v Gradcu s strani avstro-ogrskih oblasti zaradi njegovih "razvpitih prosrbskih stališč", je nekaj časa živela pri starih starših. Po prezgodnji smrti obeh staršev zaradi tuberkuloze leta 1929 se je izobraževala v Münchnu in Parizu. Govorila je sedem jezikov. Kasneje je živela na različnih naslovih v Ljubljani. Eden njenih tesnih prijateljev je bil slikar Zoran Mušič. Nada je leta 1940 z njim in bratom potovala na Korčulo in v Cavtat. Med vojno je bila verjetno ranjena med umorom bankirja in poslovneža Avgusta Praprotnika v Ljubljani 20. februarja 1942 v Tavčarjevi ulici.
Po vojni je večinoma živela v Italiji. 28. novembra 1949 se je Žerjav poročila s Carlom Abarthom, športnikom avstrijskega rodu, znanim torinskim avtomobilskim dirkačem, izumiteljem in kasnejšim industrialcem. Abarth-Žerjav in Carlo Abarth naj bi se uradno spoznala leta 1944 ob Gardskem jezeru v Italiji. Morda sta se srečala že prej, med vojno v Ljubljani, saj je Abarth tam živel več let. Delal je v Voku, majhni lokalni tovarni. Abarth-Žerjav je podpirala svojega moža v obdobju ustanovitve tovarne Abarth in tudi kasneje na vse mogoče načine. Navezala je stik s Taziom Nuvolarijem, kar je postalo pomembno v prvih letih obstoja dirkaške eskadre Abarth. Njeno znanje jezikov ji je omogočilo, da se je ukvarjala z odnosi z javnostmi tudi v tujini. Celo po ločitvi leta 1979 je ostala v prijateljskih odnosih s Carlom Abarthom in ga je po njegovi smrti še naprej zelo občudovala. Par ni imel otrok.
Po razpadu Jugoslavije leta 1991 je Abarth-Žerjav, ki je imela italijansko državljanstvo od leta 1949, zaprosila za slovensko državljanstvo in ga končno prejela leta 1997, upoštevajoč zgodovino zavedne slovenske družine Žerjav.
Abarth-Žerjav je več kot 50 let živela v Torinu in bila tam dobro znana. Novembra 1999 je zaradi slabega zdravja zapustila Torino in se preselila k družini svojega nečaka v Ljubljano, kjer je 16. septembra 2000 umrla. Pet dni pozneje je bila pokopana v družinskem grobu, zaščitenem spomeniku (arh. Glanz) na pokopališču Žale v Ljubljani.
Viri
Kategorija:Slovenski poslovneži Kategorija:Zamejski Slovenci Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana