Antonio (Anton) Rotta, italijanski slikar, * 28. februar 1828, Gorica, † 10. september 1903, Benetke, Kraljevina Italija.
Znan je predvsem kot žanrski slikar, ki je deloval v drugi polovici 19. stoletja in slikal podobe iz vsakdanjega življenja Benečanov.
Življenje in delo Rodil se je v družini goriških pražarjev kave slovenskega rodu Antona Rota in Jožefe Stubel. V otroštvu se je navdušil nad risanjem, za šolo pa ni pokazal večjega zanimanja, zato je pri trinajstih odšel študirat na beneško akademijo lepih umetnosti s pomočjo mecena Carla de Catinellija. Tam je študiral pri Odoricu Politiju in Ludovicu Lippariniju, najprej risanje figur in nato slikarstvo. Kasneje je deloval pri hiši Lattanzia Querene in se poročil z njegovo hčerko Angiolino. Z njo je imel sina Silvia.
Pod vplivom Pietra Selvatica se je posvetil žanrskemu slikarstvu in se s svojim živahnim, igrivim slogom ter pozornostjo na detajle proslavil na razstavah, sprva v Benetkah in od 1860. let dalje tudi širše v Italiji. Prvi večji uspeh je dosegel na razstavi društva promotorjev lepih umetnosti v Torinu, kjer je vzbudil zanimanje tako pri Savojcih kot pri tujih zbirateljih.
V 1870. letih je zaslovel še mednarodno, najprej z udeležbo na razstavi Kunstverein na Dunaju (1871) in dve leti kasneje na Svetovni razstavi, prav tako na Dunaju. Sprejet je bil za člana Beneške akademije lepih umetnosti. Dodatno mednarodno slavo mu je prinesla medalja na pariškem salonu leta 1878.
Izbor del
Zapuščina Večino njegovega opusa predstavljajo žanrske slike – podobe navadnih ljudi pri vsakdanjih opravilih, občasno pa je ustvarjal tudi sakralna dela, tihožitja in zgodovinske slike.
Večina njegovih slik je v zbirkah raznih javnih in zasebnih galerij.
Tudi njegov sin Silvio (1853–1913) je postal slikar, izučil se je pri njemu in prav tako začel z žanrskim slikarstvom, vendar se je kasneje preusmeril v bolj žalostne motive.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Italijanski slikarji Kategorija:Italijanski umetniki v 19. stoletju