thumb|right|2o0px|Logotip društva

Planinsko društvo Šentjur je slovensko planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1951. Je član Planinske zveze Slovenije in ima v lasti planinski dom na Resevni (682 m).

Zgodovina društva

Prvi koraki

Planinsko društvo Šentjur je bilo ustanovljeno na pobudo šentjurskih planincev. Ustanovni občni zbor je bil 24. aprila leta 1951, njegova ustanoviteljica pa je Planinska zveza Slovenije. Društvo je bilo registrirano 26. februarja leta 1952. Prvi predsednik Planinskega društva Št. Jurij pri Celju (danes Šentjur pri Celju), prvi podpisnik listin in zelo aktiven dolgoleten član PD Šentjur je bil Tone Dobrotinšek. Za svoje prostovoljno delo je prejel tudi srebrni znak Planinske zveze Slovenije. Kot je mogoče prebrati iz Gaberškovih rokopisov, so prvi odbor društva sestavljali: Andrino Kopinšek, Franc Gradišnik, Vojko Oset, Ana Klima, Milan Paher, Malčka Jager, Jože Gaberšek, Oto Pungartnik, Miha Iskra, Tone Dobrotinšek, Janez Ravter in Franc Škoberne. Že v prvem letu delovanja je novonastalo društvo organiziralo več izletov, pripravilo več predavanj in izvedlo markiranje poti.Planinsko društvo. Prvi koraki. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 11–12.

Jože Gaberšek v svojih rokopisih nadaljuje: "Na drugi seji društva je bil sprejet sklep, da društvo osvoji Resevno za svojo točko. Na pobudo Oset Vojka, Klima Ane in Dobrotinšek Toneta so postavili malo brunarico kot malo zavetišče članov. Ker je društvo dobilo za povrh večjo količino lesa od Gozdnega gospodarstva Celje, je bil sklep, da se postavi še stolp, leta 1953. Bil je organiziran mladinski in pionirski odsek."Planinsko društvo. Prvi koraki. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 13.

Vodja izdelave lesenega razglednega stolpa je bil Ivan Voga, Vojko Oset (kot glavni pobudnik, da stolp na Resevni sploh zgradijo) pa njegov pomočnik. Na tretji seji so sprejeli sklep za odkup dela zemljišča na Resevni od Ivana Voge za 28 tisoč dinarjev (vsak član odbora je prispeval tisoč dinarjev, preostanek pa so pokrili od ostalih prispevkov). Pričeli so z urejanjem poti – prvi markacist Planinskega društva Šentjur je bil Franc Gradišnik. Leta 1954 je bila dokončno urejena pot (ki so jo kasneje poimenovali Gajstova pot), ki jo je uredil Gaberšek s svojimi gojenci iz kmetijske šole, Gradišnik pa jo je markiral. Urejanje te poti je bila ključnega pomena, da so lahko prinašali vodo v zavetišče pod vrhom hriba, saj je lahko ravno zato tam kasneje zaživel prostor za počitek in "bife".Planinsko društvo. Prvi koraki. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 14–15.

Poleg planinstva je bilo takrat izredno priljubljeno tudi smučanje, zato je k večji prepoznavnosti Resevne pripomogla tudi organizacija Lahovega smuka. Dogodek so poimenovali po borcu Dušanu Lahu, ki je kot član Kozjanskega odreda padel na tem območju. Organizirali so ga od leta 1952 do leta 1967.Teja Peperko. "Šentjurski Triglav" združuje planince: začetki planinstva na Resevni. Planinski vestnik 122/2 (2017). 60–61. Proga je potekala od groba na Resevni, kjer sta pokopana partizanska borca Dušan Lah in Cvetka Jerin, proti dolini.Planinsko društvo. Prvi koraki. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 11–12.

Nadaljevanje poti

Že od samih začetkov planinskega društva je bil v delovanje aktivno vključen Jože Gaberšek (tudi predsednik društva med letoma 1957 in 1977), ki pa je nad združevanjem hoje v hribe in delovnimi akcijami navduševal tudi mlade. V letu 1959 je tako povezal mlade planince in skupaj z njimi pričel z urejanjem poti od zavetišča na stolp (ker je šlo za delo pionirjev s šentjurske šole, so jo poimenovali pionirska pot).Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 16. V letu 1961 se je pričela gradnja sedanjega planinskega doma, ki je potekala pod okriljem Ivana Voge. V ta namen je bil ustanovljen tudi gradbeni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik PD Šentjur Jože Gaberšek ter člani PD Šentjur: Peter Hlastec, Janez Ravter, Tone Jenšterle in Norbert Kincl. Pri gradnji pa je prav tako sodelovala zveza borcev, Slom, Kmetijska šola Šentjur, LIP Bohor Šentjur, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Celje, člani PD Šentjur, gojenci kmetijske šole, otroci osnovne šole, delavci iz okoliških podjetij in mnogi posamezniki. Poleti leta 1963 je na Resevni potekalo slavje in takrat je dom (čeprav še v "golem" stanju) že nudil streho nad glavo planincem, ki so se takrat slavja udeležili. 20. septembra 1981 pa so planinski dom na Resevni ob 30. letnici delovanja Planinskega društva Šentjur tudi slovesno otvorili. Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 17.

60. obletnica delovanja

Ko je Planinsko društvo Šentjur praznovalo 60−letnico delovanja, so to obletnico proslavili s številnimi spremljevalnimi dogodki. Že na začetku leta 2011 so v januarju organizirali svečani 60. občni zbor PD Šentjur. Takrat so tudi uradno poimenovali planinsko pot od Ferleževega mlina do vrha hriba Resevna kot Gaberškovo pot (po nekdanjemu predsedniku Jožetu Gaberšku). Društvo je v tem letu izdalo dve novi razglednici − Pogled z Resevne in Jutranji pogled z Resevne, prav tako pa je bila izdana publikacija Sledi časa PD Šentjur 1951−2011. V tem letu je bilo izvedeno tudi odprtje asfalta na trasi od Kojtererja do spomenika NOB na Resevni, s čimer so uredili dostop do spomenika. V čast 60−letnega obstoja planinskega društva je bila 24. septembra 2011 na Resevni organizirana osrednja prireditev s svečano sejo Občinskega sveta Občine Šentjur, kjer so podelili najvišja občinska priznanja in priznanja Planinske zveze Slovenije. V planinskem domu na Resevni pa so pripravili tudi razstavo z naslovom Sledi časa PD Šentjur 1951−2011.Planinsko društvo. Spremljevalni dogodki ob 60. letnici PD Šentjur. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 4.

Tradicija Planinskega društva

Na območju Resevne se hranijo mnogi spomini na vojne čase, o čemer priča tudi tabla na pročelju planinskega doma − spomenik borcem NOB, padlim na Resevni. Dogajanje v drugi svetovni vojni je močno zaznamovalo tudi ta okoliš − tam je bila ustanovljena I. Celjska četa, kasneje pa je na tem območju delovala tudi Kozjanska četa (del prvega Štajerskega bataljona). Marca leta 1945 je na območju Resevne padlo veliko partizanov, zato se v spomin in opomin na te dogodke vsako leto v mesecu marcu v sodelovanju s PD Šentjur organizira tradicionalni pohod in svečanost v spomin padlim na Resevni.Planinsko društvo. Tradicija. Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 36−37.

Sodelovanje med PD Šentjur in sindikati je bilo aktivno že od samega začetka gradnje planinskega doma, ko so številni člani sindikata in prostovoljni delavci ponudili svojo pomoč in s skupnimi močni zgradili planinski dom na Resevni. Danes na Resevni tudi v ta namen ostaja tradicionalni prvomajski pohod, ki pa se nadaljuje v obliki druženja in kulturnega programa v spomin na pretekle boje delavcev za njihove pravice.Planinsko društvo. Tradicija. Sledi časa: PD Šentjur 1951−2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 38−39.

Dosedanji predsedniki PD Šentjur Tone Dobrotinšek (1951−1957) Jože Gaberšek (1957−1977) Franc Zabukošek (1977−1978) Ladislav Grdina (1979−1985) Stane Flander (1985−1989) Ivan Jager (1989−1991) Ivan Straže (1991−2009) Miro Rožej (2009−2017) Peter Jevšnik (2017−danes)O društvu – Zgodovina. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025.

Organi društva Upravni odbor – UO: Peter Jevšnik, predsednik PD Edi Peperko Jožef Gajšek Branko Petauer Zdenka Polšak Anton Grmek Nadzorni odbor – NO: Marjan Vesenjak Tatjana Jager Cmok Častno sodišče – ČR: Ivan Jurkošek Marjan Kovačič Zdenka Petauer Vodniki, markacisti: Breda Pavlič Marjan Jurgelj Branko Petauer Peter JevšnikOrgani. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025.

Častni člani PD Šentjur Franci Šet Stanko Ljubej Ivan Jurkovšek – AnziO društvu – Zgodovina. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025. Amalija JagerPlaninsko društvo. Nadaljevanje poti. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 30.

Od leta 1977 do leta 1988 je bil Jože Gaberšek častni predsednik Planinskega društva Šentjur. Za svoje delo in trud, ki ga je vložil v delovanje društva, je prejel zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije leta 1962, zlati znak Planinske zveze Slovenije ob 80–letnici PZS leta 1973 ter občinsko nagrado "18. avgust" leta 1969 za izredne uspehe pri delu in napredek občine Šentjur.Planinsko društvo. Nadaljevanje poti. Sledi časa: PD Šentjur 1951-2011: ob 60-letnici društva. Planinsko društvo, 2011, str. 29.

Postojanke in vrhovi

Resevna S 682 m je Resevna najvišji vrh v bližnji okolici mesta Šentjur. Leži jugozahodno od naselja Šentjur na ozemlju naselja Vodruž. Vrh je najbrž svoje ime dobil po resju, ki zgodaj spomladi ter jeseni zacveti v značilni modrikasti barvi. Tik pod vrhom stoji planinski dom, ki ponuja 33 ležišč, medtem ko je na najvišji točki hriba postavljen 20 metrov visok razgledni stolp z daljnogledom. Stolp so zgradili v letih 1995/96.

Ob lepem vremenu se s stolpa pogled razprostira daleč naokrog. Proti vzhodu in jugu se vidijo valovi Kozjanskega hribovja, proti severovzhodu pa vrhovi Boča, Plešivca, Donačke gore in celo Slemena nad Zagrebom.Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025. Na južni strani se razprostira Bohorsko pogorje z Velikim Javornikom, najvišjim vrhom občine Šentjur. Južno od Resevne vidimo tudi Kalobje, Lisco, Veliko Kozje in Kum nad Zagorjem.Dom na Resevni – Predstavitev. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025. Na jugozahodni strani opazimo Svetino, za njo Tolsti vrh ter levo Posavsko hribovje. Proti severozahodu se razkriva Celjska kotlina s Celjem, ob jasnem vremenu pa tudi Kamniško-Savinjske Alpe in celo Triglav. Na severu pod Resevno leži Šentjurska dolina, v ozadju pa so raztresena severna naselja občine. Na obzorju proti severu stojijo Konjiška gora, levo Paški Kozjak, za njim Uršlja gora, desno pa celoten južni del Pohorja z Roglo.Poti – Gaberškova pot. Planinsko društvo Šentjur. Dostopno na: http://www.planinskodrustvo-sentjur.si/. Pridobljeno 9. decembra 2025.

Najpogostejši pristop iz Šentjurja vodi mimo avtobusne oziroma železniške postaje ter nato skozi Hruševec proti Resevni. Do Resevne pa je mogoče priti tudi z avtomobilom – cesta pripelje do spomenika NOB, od tam pa je do vrha še približno pet minut hoje.Resevna. Wikipedija 9. december 2025.

Planinski dom na Resevni

Na Resevni je Planinsko društvo Šentjur leta 1953 postavilo prvi 12 metrov visok lesen razgledni stolp, takrat imenovan Vojkov stolp (po Vojku Osetu). Postavljanje je naj bi vzelo preko dva tisoč ur prostovoljnega dela. Uradno so ga otvorili 29. novembra 1953, nekoliko nižje pod vrhom pa so leto pozneje, 1. maja 1954, odprli preprosto planinsko zavetišče. Ker sta bila oba objekta z leti močno dotrajana, so leta 1961 začeli z gradnjo današnjega planinskega doma. Dela so zaradi finančnih omejitev trajala dlje časa, a je dom že od leta 1963 služil kot zatočišče planincem in drugim obiskovalcem.Planinsko društvo Šentjur. Planinski dom na Resevni (682 m). Naših 50 let: Planinsko društvo Šentjur. Planinsko društvo, 2001, str. 12–13.