Bitka pri Grčaricah se je odvila v začetku septembra 1943 med slovenskimi partizani in Plavo gardo. Bitka se je odvijala v Grčaricah v nemško okupirani Jugoslaviji, današnji Sloveniji.
Ozadje Kapitulacija Italije je bila pomembna prelomnica v drugi svetovni vojni v slovenskem delu okupirane Kraljevine Jugoslavije. Slovenski partizani so imeli v svojem poveljstvu britansko misijo. Na podlagi navodil zaveznikov so italijanske čete dobile ukaz, naj predajo orožje partizanom v Jugoslaviji, kar jim je omogočilo znatno okrepitev njihovih sil. Slovenski partizani so to orožje takoj uporabili za eliminacijo sodelavcev okupatorja, Slovenskega odreda jugoslovanske armade v domovini.
Sile
Narodno osvobodilna vojska in slovenski partizanski odredi Slovenski partizani, ki so napadli jugoslovansko vojsko v Grčaricah, so pripadali trem udarnim brigadam (Tomšičevi, Šercerjevi in Gradnikovi) 14. slovenske divizije. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so slovenski partizani zajeli dva težka topa skupaj s posadko, ki so ju pripeljali v Grčarice. Po intervjuju z nekdanjim četniškim častnikom Urošem Šušteričem so italijanski vojaki upravljali topniško orožje, ki so ga uporabljali proti četnikom.
Slovenski četniki levo|sličica|170x170_pik|Poveljnik vseh četniških odredov v Sloveniji, Karl Novak okrog leta 1930 Poveljnik vseh četnikov v Sloveniji je bil Karl Novak. Večina slovenskih četnikov v Grčaricah je bila članov društva Sokol. Četniški odred v Grčaricah je bil glavna slovenska četniška skupina. Njihovo število se je povečalo s prvotnih 50 na 350. Uradno ime je bilo Dolenjski četniški odred, znani pa so bili tudi kot Centralni četniški odred . Približno 60 jih je bilo častnikov ali podčastnikov. Dolenjskemu četniškemu odredu je poveljeval major Danilo Borut Koprivica. Imel je štiri bataljone, prvemu je poveljeval stotnik Pavle Vošmar Vidmar, drugemu Milan Kranjc, tretjemu Marjan Strniša in četrtemu Stanko Abram.
Četniki v Grčaricah so pričakovali okrepitve, ki so jih sestavljali četniki iz Ljubljane in okoli 300 četnikov iz Like. Le majhnemu odredu 20 četnikov iz Ljubljane je uspelo doseči Grčarice in okrepiti branilce. En odred 270 četnikov iz Like pod poveljstvom Vasilija Marovića je major Bjelajac poslal, da se pridruži četnikom v Sloveniji. Poskušal je doseči Grčarice, a se je vrnil po prihodu v Srbske Moravice, kjer je izvedel za italijansko kapitulacijo in se odločil za vrnitev.
Bitka Uvod v bitko pri Grčaricah so bili spopadi med partizani in četniki pri Svetem Gregorju 3. septembra. Po napadu partizanske brigade Toneta Tomšiča so se četniki umaknili v Grčarice, kjer so imeli svoj center in štab. Četniki so takoj utrdili svoje položaje, ki so povezovali dve stavbi in cerkev. 5. septembra so četniki od italijanskih okupacijskih sil prejeli dva tovornjaka orožja in streliva, ker je italijanski general Gambara želel vzpostaviti povezavo z zavezniki.
Partizani iz Šercerjeve brigade pri Kočevju septembra 1943
6. septembra so četniki v Grčaricah praznovali rojstni dan Petra II. jugoslovanskega.
7. septembra so partizani obkolili Grčarice in 8. septembra začeli napad nanje. Prvi dan napada slovenski partizani niso imeli težkega orožja, zato so četniki uspešno odbili vse njihove napade.
Major Novak je bil med to bitko v Ljubljani in je svojim enotam poveljeval prek radijske zveze. V pričakovanju okrepitev četnikov iz Like je nenehno pošiljal navodila Dolenjskemu četniškemu odredu, naj ohranijo svoje položaje. Ko je bil Koprivica ranjen, je za prevzem poveljstva nad odredom imenoval stotnika Milana Kranjca. 9. septembra 2020 so se četniki Ljubljanskega odreda pridružili obkoljenim četnikom.
Ko je Kranjc spoznal, da četniške enote ne morejo zadržati partizanskih napadov, je načrtoval, da bo ponoči prebil njihove vrste. Opolnoči je Kranjc kričal na partizane in jim razložil, da so njihovi politični komisarji krivi zločinov proti Slovencem, in jih obtožil, da so namesto nacističnih čet, ki so okupirale njihovo državo, napadli enote redne jugoslovanske vojske. Kranjc je partizanske vojake pozval, naj ubijejo svoje politične komisarje in se pridružijo četnikom v boju proti okupaciji. Ko je bil Kranjc ranjen v partizanskem topniškem ognju, je Marijan Strniša (vzdevek Pribina) prevzel poveljstvo nad obkoljenimi četniškimi silami.
Po povojnih jugoslovanskih virih sta tako Koprivica kot Kranjc storila samomor, da bi se izognila partizanskemu ujetju.
Sile jugoslovanske armade v domovini so utrpele poraz, pri čemer je bilo ubitih 11 vojakov in ujetih 171. sličica|Partizani iz Šercerjeve brigade blizu Kočevja septembra 1943 Po besedah Vladimirja Dedijerja so partizani 9. septembra 1943 zasedli Grčarice. Med četniki, ki so jih ujeli partizani, je bil tudi Vladimir Kalan, ki je delal za zavezniško obveščevalno službo in je bil izpuščen, potem ko je zahteval britansko državljanstvo.
Kočevski procesi sličica|Kočevski procesi v eni izmed dvoran društva Sokol med 9. in 11. oktobrom 1943. Osvobodilna fronta Slovenskega naroda je med 9. in 11. oktobrom 1943 organizirala sojenja za ujete jugoslovanske vojake. Osvobodilna fronta je organizirala sojenje 21 ujetim jugoslovanskim častnikom, od katerih jih je 16 obsodila na smrt, 5 pa na prisilno delo.
Poleg devetih pobeglih zapornikov in tistih, ki so bili obsojeni na smrt, so bili vsi ostali zaporniki novembra in decembra 1943 na različnih lokacijah v Kočevju tajno usmrčeni, čeprav so se predali, potem ko so partizani zagotovili njihova življenja, kar je bil pogoj za njihovo predajo. sličica|Slika posneta med obleganjem Turjaka
Posledice 19. septembra 1943 se je po obleganju Turjaka v gradu Turjak predalo slovenskim partizanom okoli 700 pripadnikov slovenskih odredov jugoslovanske vojske v domovini.
Slovenski zgodovinar Janez Grum je poudaril, da je bil poraz četnikov v tridnevni bitki pri Grčaricah hud udarec za protikomunistične Slovence in njihov odpor proti komunističnemu terorju.
Po porazu pri Grčaricah so v Sloveniji še vedno obstajale le majhne, razpršene skupine četnikov, major Novak pa je odstopil z mesta njihovega poveljnika. Dragoslav Mihailović je za novega poveljnika slovenskih enot jugoslovanske vojske v domovini imenoval Ivana Prezlja. Prezelj je poveljeval majhnemu številu četniških odredov do konca druge svetovne vojne.
Slovensko domobranstvo je bilo ustanovljeno kot odziv na pokole in nedopustna dejanja partizanov, povezana z bitkama pri Turjaku in Grčaricah.
Zapuščina sličica|Slika prenovljene stavbe v Grčaricah iz leta 2011, kjer so imeli četniki svoj štab med bitko pri Grčaricah, s spominsko ploščo v čast četnikom Edvard Kardelj je v svojem povojnem delu pripovedoval, da je Stalin vse do kapitulacije Italije in uničenja slovenskega odreda jugoslovanske vojske v domovini v Grčaricah vztrajal, da se morajo četniki in partizani "za vsako ceno dogovoriti... da bi ustvarili vojsko pod poveljstvom Draže Mihailovića".
Sklici Grčarice