Ljudmila Cvetek Russi, slovenska jezikoslovka, profesorica, lektorica in kulturna delavka, * 25. junij 1944, Srednja vas v Bohinju.
Življenje in delo Rodila se je očetu Ivanu Bečaju iz Žilc nad Cerknico in materi Frančiški Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju. Osnovno šolo je obiskovala v Srednji vasi, nižjo gimnazijo v Postojni, nato pa petletno učiteljišče z maturo v Kopru. Leta 1964 se je vpisala na študij slovenskega (predmet A) in italijanskega (predmet B) jezika in književnosti. Leta 1969 je diplomirala z diplomsko nalogo Kozakova lektura Prežihove novele Greh na odoru in ob njej nekaj značilnosti Prežihovega jezika in sloga, za katero je dobila Prešernovo nagrado za študente Filozofske fakultete.
Po diplomi se je zaposlila na gimnaziji Piran z italijanskim učnim jezikom, kjer je devet let poučevala slovenski jezik in književnost. Slovenščino je poučevala tudi v višjih razredih osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Piranu, od 1972 pa je začela z lektorskim delom na Filozofski fakulteti v Trstu. Po prejetju naziva lektorja za slovenščino leta 1978 se je prijavila na razpisano mesto na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in od akademskega leta 1978/79 delala kot njena lektorica na Filozofski fakulteti v Trstu.http://223.ablak.arnes.si/ff_arhiv/lat1/038/44c04.htm
Vodila je ločene tečaje za študente slovenske narodnosti in za italijanske začetnike. V študijskem letu 1979/80 je na prošnjo Deželnega inštituta za zgodovinska delavskega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini poučevala tudi nekaj sodelavcev te ustanove, ker je bilo znanje slovenskega jezika potrebno pri njihovem raziskovalnem delu. V letih 1977, 1979, 1981 in 1984 je predavala na poletnem seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani.
Poučevanje je vsa leta dopolnjevala z drugimi dejavnostmi na pedagoško-didaktičnem področju: predavala je učiteljem slovenščine v Kopru in Piranu; sodelovala pri sestavi slovenskega berila za 3. in 4. letnik srednje šole z italijanskim učnim jezikom; bila je članica komisije, ki je oblikovala učni načrt za slovenščino kot jezik okolja v šolah z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. V Trstu je imela nekaj predavanj na dopolnilnih tečajih za profesorje slovenščine na višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Leta 1986 je bila del skupine, ki je pripravljala predlog za spremembo učnega načrta za slovenski jezik v prvih dveh razredih višjih srednjih šol v Italiji.
Strokovno-raziskovalno delo Sodelovala je pri dialektoloških raziskavah v Istri in se v zvezi z njimi leta 1973 udeležila X. kongresa italijanskih dialektologov v Firencah. Iz zanimanja za študij kontrastivne slovnice je sodelovala pri obsežnejši raziskovalni nalogi Izražanje z italijanskim in slovenskim glagolom pri Raziskovalni skupnosti Slovenske Istre. Leta 1982 se je udeležila X. kongresa Slavističnih društev Jugoslavije v Strugi, kjer je v svojem prispevku nakazala nekaj metodičnih smernic za učenje slovenščine italijansko govorečih. V širše razpravljanje o živi jezikovni problematiki se je vključila predvsem z jezikovnimi pogovori na Radiu Koper in z več cikli oddaj Naš jezik na Radio Trst. Od januarja 1987 je delala v jezikovni posvetovalnici pri NŠK v Trstu. Ukvarjala se je tudi z lektoriranjem in prevajanjem strokovnih in poljudnostrokovnih tekstov iz italijanščine v slovenščino. Pripravila je italijanski del slovarja za dopolnjeni ponatis učbenika Hermine Jug-Kranjec Slovenščina za tujce.
Bibliografija Alojz Kraigher, Školjka, A-diplomski referat 1968; Furlanski lingvistični atlas, Jezik in slovstvo 1972/73;https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S6G3PAGL Dr. Anton Kacin, Grammatica della lingua slovena, Jezik in slovstvo 1973/ 74; https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZPO7BSS Interferenze linguistiche slavovenete nella terminologia botanica in Istria (v sodel. s prof. Fr. Crevatinom), v Aree lessicali. Atti del Convegno per gli studi dialettali italiani, Pisa 1976; Jezik in slog v Cankarjevem proznem ustvarjanju, Sodobnost 1977; https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DV0Y26WL Nekaj metodičnih smernic za učenje slovenščine italijansko govorečih, Zbornik X. kongresa Slavističnih društev Jugoslavije, Skopje 1982 (podobno v Jezik in slovstvo 1983/84) https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B0EDOOX?&language=eng Dvojezičnost - preizkusni kamen narodnostnih skupnosti (prispevki konference Dvojezičnost - individualne in družbene razsežnosti), PrimSreč 1986; soavtorica Slovenskega berila za 3. in 4. razred srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, Dopisna delavska univerza Univerzum, Ljubljana 1978; Hermina Jug-Kranjec, Slovenščina za tujce [učbenik za začetne in prve nadaljevalne tečaje slovenskega jezika], 6., 7., 8., 9., 10. dopolnjeni natis. Ljubljana, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete 1989, 1990, 1992, 1995, 1999; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8270848 Jože Pirjevec, La voix slovène = Slovenski glas = La voce slovena, Narodna in študijska knjižnica v Trstu 1989; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/14802688 Literarnozgodovinsko vedenje in vrednotenje tržaškega pisca, Pahorjev zbornik, Delo 1993; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45522432 Slovenske pridige goriškega nadškofa Attemsa, vloga in položaj domačega jezika, Delo 1995; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/52712192 Škrabec o Trombettijevem delu v Škrabčeva misel 1: zbornik s simpozija '94, Nova Gorica 1995; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/56455424 Mitja Gombač, Andrej Kobal, zdomski pisatelj, dramatik in pesnik, tesi di laurea in lingua e letteratura slovena, Trst 1998-1999; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1993964 Slovenščina na univerzi v Trstu - Filozofska fakulteta, Ljubljana, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1999; https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10623586 Didaktične alternative, prispevki k prenovi pouka slovenščine v bieniju višjih srednjih šol, Slovenski jezik, priročnik za učitelje in delovni zvezek za dijake, Trst 2001. https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1809132
Nagrade in priznanja Študentska Prešernova nagrada (1969) za diplomsko delo Prežihove novele Greh na odoru in ob njej nekaj značilnosti Prežihovega jezika in slogahttps://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi944790/
Sklici
Viri
Glej tudi Seznam slovenskih jezikoslovcev
Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski pedagogi Kategorija:Slovenski kulturni delavci