Eliza Grizold, znana tudi kot Elizabeta Grizold, sestra Marija Frančiška peterih ran, slovenska učiteljica, pesnica in skladateljica, * 7. november 1847, Smolnik, † 2. april 1913, Gradec.
Otroštvo in izobraževanje Rojena je bila 7. novembra 1847 v slovenski družini v Smolniku in še isti dan krščena. Njena mati je bila kmetica Marija Glaser (1816–1895), polsestra duhovnika in pisatelja Marka Glaserja, njen oče pa kmet in narodni buditelj Davorin Grizold (1817–1871). Njena družina je bila pobožna in narodno zavedna. Njena mati je bila frančiškanska tretjerednica. Kmalu po njenem rojstvu se je njen oče zagrel za slovenščino in ustanovil bralno društvo v Rušah. Devetnajstletna je postala članica družbe svetega Mohorja, katerega člana sta bila tudi oba njena starša. Leta 1868 vstopila v Kongregacijo šolskih sester III. Reda sv. Frančiška v predelu Eggenberg Gradca. Tam se je izšolala za učiteljico. Istega leta je njen stric Marko Glaser v župnijo Malečnik, kjer je služboval, povabil šolske sestre iz Eggenberga, ki so v Malečniku ustanovile dekliško šolo ter prirejale tečaje, kjer so dekleta izučile za kuharice, šivilje in gospodinjske pomočnice. Eliza Frančiška je tako kot leta 1869 kot novinka odšla v Malečnik. sličica|Prva stran njene knjižice Spominek prečastitemu knezu, škofu, narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku Antonu Martinu Slomšeku
Delo
Pedagoško delo Po izobraževanju se je zaposlila kot učiteljica glasbe in petja ter učiteljica prvega razreda na dekliški obrtnijski šoli v Mariboru, kjer je delala do upokojitve. Šolo, kjer so deklice poučevali v slovenščini in nemščini, so obiskovale predvsem deklice kmečkega in delavskega sloja. Zdraven je od leta 1879 (in vsaj do leta 1892) delovala tudi kot pomožna učiteljica na trirazredni šoli v Svetem Petru pri Mariboru. Leta 1888 je postala predstojnica šolskih sester pri svetem Petru ter ravnateljica dekliške obrtnijske šole. Pod njenim vodstvom je bila leta 1893 zgrajena štirirazredna dekliška šola v Lučah. Učiteljice v njej so bile šolske sestre iz Gradca pod njenim vodstvom.
Literarno in glasbeno delo Že pred letom 1874 je začela pesniti. Njene pesmi so njene učenke recitirale na šolskih proslavah. Leta 1878 je za odkritje spomenika Antonu Martinu Slomšku v Mariboru spesnila pesem z naslovom Spominek prečastitemu knezu, škofu, narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku Antonu Martinu Slomšeku, ki jo je ob odkritju spomenika tudi prebrala. Marko Glaser, takrat častni kanonik v Mariboru, jo je dal natisniti v knjižico in razdeliti med ljudi. Napisala je še več drugih pesmi, ki so bile objavljene v Zgodnji Danici, Našem domu, Slovenskem gospodarju,... V pesmih je izražala veliko pobožnost do Srca Jezusovega ter Evharistije. Zlagala je predvsem cerkvene pesmi, pa tudi narodne.
Že pred letom 1879 se je začela ukvarjati tudi s komponiranjem. Uglasbila je več svojih pesmi, predvsem cerkvene. Zložila in uglasbila je pesem Slovenka sem, dekliško različico pesmi Slovenec sem. Več let je delovala kot organistka v cerkvi svetega Petra pri Mariboru.
Poznejše življenje in smrt Po upokojitvi je v samostanu pri svetem Petru delovala kot vzgojiteljica novink. Po letu 1909 se je preselila v samostan šolskih sester v predelu Eggenberg Gradca. Umrla je zaradi marazma in vnetja pljuč 2. aprila 1913 v Gradcu. Biblografija
Spominek prečastitemu knezu, škofu, narodnemu buditelju, pisatelju in pesniku Antonu Martinu Slomšeku (1878)
Sklici
Opombe
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski organisti Kategorija:Slovenski skladatelji Kategorija:Slovenske redovnice Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Rojeni leta 1847 Kategorija:Umrli leta 1913