Stolnica v Laonu () je rimskokatoliška cerkev v Laonu, Aisne, Hauts-de-France, Francija. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju ter je eden najpomembnejših in slogovno enotnih primerov zgodnje gotske arhitekture. Cerkev je služila kot stolnica škofije Laon do leta 1802, od leta 1840 pa je priznana kot zgodovinski spomenik.

Zgodovina Zgodnja zgodovina Laonsko škofijo je konec 5. stoletja ustanovil nadškof Remigius iz Reimsa. Domnevno je bila kmalu zatem postavljena zgodnja cerkev. Laon je kmalu postal eno glavnih mest Frankovskega cesarstva.

Kasnejša cerkvena stavba, ki datira iz 10. ali 11. stoletja, je bila požgana med velikonočnim uporom 25. aprila 1112. Laonski trgovci in meščanstvo so si pridobili komunalno listino, ki jo je škof Gaudry kmalu preklical. Občina se je uprla in umorila škofa. Škofijska palača je bila požgana; ogenj se je kmalu razširil na stolnico. Nato je kmečko prebivalstvo izkoristilo priložnost in mesto oropalo. Tri mesece po uporu so člani laonske duhovščine potovali po Franciji in Angliji z relikvijami, ki so pripadale škofiji. Z zbranimi sredstvi je bila cerkev 20. avgusta 1114 pod Barthélemyjem de Jurjem obnovljena in posvečena.

Vendar pa je z naraščanjem prebivalstva Laona kmalu postalo jasno, da je potrebna večja stolnica. Laonsko gospodarstvo je cvetelo, Anselmova teološka in eksegetska šola pa je postajala ena najbolj priznanih v Evropi. Poleg tega je bila leta 1130 ponovno vzpostavljena Laonska komunalna listina. Do konca 1150-ih se je pod Gautierjem de Mortagnejem začela gradnja sedanje stolnice; v bistvu je bila dokončana do leta 1230.

Sedanja stavba Sedanja laonska stolnica izvira iz 12. in začetka 13. stoletja in je zgodnji primer gotskega sloga, ki izvira iz severne Francije. Zgrajena je bila pol stoletja po postavitvi bazilike Saint-Denis, ki je dala začetek gotskega sloga. Gradnja Laonske stolnice se je začela s korom in deli obeh transeptov med približno letoma 1160 in 1170. Do leta 1180 sta bila kraka transeptov končana in bil postavljen vzhodni del ladje. V naslednji gradbeni fazi, ki je trajala do konca stoletja, jr bila dokončana ladja in večina masivne zahodne fasade. Kmalu zatem so na južno stran ladje zgradili kapelo des Fonts, križni hodnik in kapiteljsko dvorano. Nato so leta 1205, po zaslugi donacije lokalnega kamnoloma, razstavili prvotni kor, do leta 1220 pa zgradili sedanji, večji kor. Kmalu zatem so na stičišču kora in transeptov zgradili zakladnico in zakristijo ter veliko kapelo, ki se je raztezala od jugovzhodnega konca kora. Skozi stoletje so ob stranskih ladjah in koru zgradili dodatne kapele. Nazadnje je bila v začetku 14. stoletja preoblikovana fasada južnega transepta, kar je privedlo do sedanjih dvojnih vrat in okna z okrasnimi okni.

Kasnejša zgodovina Laon je med francosko revolucijo izgubil status škofije. Po konkordatu leta 1802 je stavba delovala kot župnijska cerkev pod škofijo Soissons.

Stolnica je bila v 19. stoletju obsežno preurejena. Temelji stolpov so bili obnovljeni z zidanimi zidovi, da se prepreči njihovo zrušitev. Zunanji oporniki, pritrjeni na ladjo in transepte, so bili obnovljeni, da se ujemajo s tistimi, ki so podpirali kor. Odstranjen je bil okrašen, a strukturno umetno zgornji podaljšek sprednje fasade neznanega datuma; nadomestila ga je balustrada in sedanji kip Madone z detetom. Odprta vrata, ki so v preteklosti prebadala stene med zahodnimi vhodnimi portali, so bila blokirana. Predvsem pa so bili mnogi srednjeveški kiparski programi na zahodni fasadi močno spremenjeni.

Do takrat so se v zgornjih stenah na zahodnem koncu ladje pojavile razpoke. Da bi preprečili to težavo, so zgradili nizek lok, ki je prečkal ladjo v bližini vhodnih portalov. Leta 1899 so med stolpoma na zahodnem koncu ladje namestili lesena tla, da bi omogočili namestitev sedanjih orgel. Nizek strukturni lok je postal vzhodna opora ploščadi. Ta projekt ostaja sporen, saj orgelske cevi trenutno zakrivajo spodnja zahodna okna in polovico rozete. Vendar pa starejša in veliko manjša kamnita orgelska ploščad še vedno obstaja pod sedanjo leseno konstrukcijo.

Čeprav je stolnica med francosko revolucijo in francosko-prusko vojno leta 1870 utrpela nekaj škode, je obe svetovni vojni preživela nepoškodovana.

Arhitektura

Stolnica v Laonu, ki je sodobna s stolnico v Noyonu in stolnico Notre-Dame de Paris, je ena najbolj dovršenih in najbolje ohranjenih zgodnjih francoskih gotskih stolnic. Odlikuje jo slogovna enotnost in doslednost, ki se je ohranila v različnih fazah gradnje. Ima obliko križa s tradicionalno ladjo, transepti in korom, ki jih obdajajo enojne stranske ladje. Številne kapele so bile zgrajene izven zunanjih sten ladje. Ladja ima dvanajst obočnih pol (vključno s tisto nad orgelsko ploščadjo), ki jih uravnotežuje deset v koru. Oba transepta imata štiri obočne pole. Osrednji stolp z laterno, osrednja točka notranjosti, se dviga nad križiščem. Strop nad korom in ladjo (z izjemo zahodnega konca, blizu orgel) ima šestdelni obok, strop v transeptih pa štiridelni obok.

Navpično je Laonska stolnica razdeljena na štiri nivoje: stranske ladje v pritličju, prehod v nivoju empore z dvojnimi loki, kratek prehod v nivoju triforija s trojnimi loki in okna v svetlobnem nadstropju. Prehodi na obeh srednjih nivojih obkrožajo celotno stavbo, kar morda kaže na normanski vpliv. Nenavadna štirinivojska konfiguracija je bila prej uporabljena tako v stolnici v Tournaiju v današnji Belgiji kot v stolnici v Noyonu in se lokalno odraža v južnem transeptu bližnje stolnice v Soissonsu. Višino notranjosti poudarjajo stebri, ki se dvigajo z vrhov stebrov, ki ločujejo ladje; ti stebri se redno izmenjujejo med tremi in petimi.

Čeprav se kor večine gotskih cerkva končujejo z apsidami, je laonski kor izjema: končuje se z ravno steno. Prvotni kor stolnice je bil veliko krajši in se je končeval z bolj običajno apsido in ambulatorijem. Čeprav je prvotni kor kodiral slogovno predlogo za preostali del stavbe, je bil v začetku 13. stoletja porušen in nadomeščen. Daljši, sedanji kor je bil sorazmerno bolj primeren za stolnico.

Vsak konec cerkve se zaključi z rozeto, razen južnega transepta. Namesto tega ima južni transept masivno obokano okno z okrasnimi krogi, ki je v začetku 14. stoletja nadomestilo prvotno rozeto. Fasadi obeh transeptov vključujeta dvojna vhodna vrata; južna vrata se odpirajo poleg sosednjega križnega hodnika in kapiteljske dvorane, severna vrata pa se odpirajo blizu stare škofovske palače. Masivna zahodna fasada stolnice na koncu ladje je znana po dinamični uporabi prostorskih projekcij. Vstop v cerkev omogočajo trije globoko vdolbeni portali; nad njimi je obokan prehod; med tem prehodom in drugim, višjim, sta dve gotsko obokani lancetni okni in osrednja rozeta, vrezana v steno. Pročelje krasijo najvišji deli dvojnih stolpov in štirje manjši stolpiči.

Stolpi

Od sedmih načrtovanih stolpov jih je bilo le pet dokončanih do višine podnožja zvonikov. Med njimi so kvadratni osrednji stolp na prehodu, ki tvori laterno, ki osvetljuje prehod, dva stolpa, ki obdajata zahodno fasado in dva stolpa transepta. Oba transepta sta bila načrtovana z drugima stolpoma, ki pa nista bila nikoli dokončana. Dokončani stolpi (z izjemo tistega na osrednjem prehodu) so sestavljeni iz dveh zloženih obokanih prostorov, preluknjanih z lancetastimi odprtinami. Prehajajo iz kvadratnih profilov na svojih podnožjih v dovršene osmerokotnike na svojih vrhovih. Srednjeveški umetnik Villard de Honnecourt je okoli leta 1230 izdelal podrobne risbe enega od stolpov v Laonu; po njegovem mnenju so stolpi v Laonu odlično izkoristili geometrijo in »pravo mero«, idealno izraženo v gotski arhitekturi. V zgornjih arkadah dveh zahodnih stolpov so kamniti kipi šestnajstih volov v naravni velikosti, ki očitno spominjajo na vole, ki so med gradnjo katedrale prevažali opremo in material.

Vitraži Vitraži stolnice večinoma izvirajo iz 13, stoletja, z nekaj dopolnitvami iz 19. stoletja. Med ohranjenimi srednjeveškimi okni so tri lancetna okna na vzhodnem koncu cerkve s pogledom na kor. Desno okno prikazuje prizore iz Marijinega življenja in Jezusovega otroštva. Osrednje okno nadaljuje Jezusovo pripoved, od njegovega zmagoslavnega vstopa v Jeruzalem do njegovega vnebohoda. Leva okna prikazujejo prizore iz legende o Teofilu iz Adane in biblijske pripovedi o svetem Štefanu. Rozeta nad lancetami je posvečena Mariji; vsebuje tudi dvanajst medaljonov, ki prikazujejo dvanajst apostolov in štiriindvajset medaljonov, ki prikazujejo štiriindvajset starešin iz Razodetja. Rozetno okno v severnem transeptu, ki se odmika od strogo religioznih tem, vsebuje poosebitve znanosti triviuma (slovnica, dialektika in retorika) in kvadriviuma (aritmetika, geometrija, glasba in astronomija).

Pomembni ljudje Teolog Anselm Laonskije bil v začetku 12. stoletja dekan in kancler katedrale. Skladatelj Pierre Dumage je bil organist od leta 1710 do 1719. Adolf Hitler je obiskal stolnico 25. junija 1940. Umetnik Robert Delaunay je stolpe stolnice upodobil na svoji sliki Les Tours de Laon iz leta 1912, ki ponazarja njegov prehod od figurativnih kompozicij k abstraktnemu gibanju orfizma.

Sklici

Zunanje povezave

Sacred Destinations Mapping Gothic France

Kategorija:Cerkve v Franciji Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1235