sličica|400x400_pik|Družinsko drevo rodbine Putenskih in Strijenskih Gospodje in gospe Putenski podaja pregled zaporednih gospodov in gospa Putenskih, ki so vladali gospostvu Putten v poznem srednjem veku, in njihovih najbližjih sorodnikov. sličica|497x497_pik|Zemljevid gospostva Putten (in Strijen) ±1310 Gospodstvo Putten je ležalo na jugozahodu grofije Holandije in je obsegalo današnji Albrandswaard (od nekdanjega Kathendrechta – danes Charloisa – na severu do Hoogvlieta, vendar brez Rhoona), preko otoka Putten, zahodno od današnjega Hoeksche Waarda do vzhodno od Flakkeeja. V zgodnjih dneh gospodstva so bili le majhni otoki. Sčasoma so jih nasipali in povezali v večje otoke. Gospodje Putenski so pri tem igrali pomembno vlogo.
Arhivi in datumi Najstarejši arhiv gospodov Putenskih se je nahajal na gradu Putenstein (med Oud-Beijerlandom in Heinenoordom). Vendar je bil uničen med vojno leta 1304. Celoten arhiv je zgorel, zato je pred letom 1304 o gospostvu Putten zelo malo dokumentov. Iz drugih virov, kot so arhivi grofov Holandskih in Utrechtskih, so se ohranili le arhivski dokumenti iz tega zgodnjega obdobja.
Po tem je bil arhiv ponovno oblikovan, sprva v Putenskem dvoru v Geervlietu. Med vladavino Jakoba iz Gaasbeeka (1407–1459) je bil znaten del prenesen v Gorinchem, po njegovi smrti (1459) pa v Haag. Od takrat je bil velik del arhiva izgubljen. Leta 1529 so bile listine (skupaj z drugimi nizozemskimi listinami) prenesene v vlažen grad v Goudi, zaradi česar je bilo veliko dokumentov uničenih ali nepopravljivo poškodovanih. Poleg tega je bila 3. marca 1945 bombardirana stavba deželnega registra Južne Holandije, zaradi česar je bil izgubljeno tako izvorno gradivo kot rokopis v teku o Voorne-Puttenu in Rozenburgu, na katerem je delal L.F. Teixeira de Mattos (1872–1945). To je pustilo veliko negotovosti.
Kar je ostalo od tega arhiva, je zdaj v Nacionalnem arhivu v Haagu, najpomembnejši del pa je pod št. 3.19.43 Popis arhiva gospodov Putenskih in Strijenskih, 1235–1459 .
Izvor rodbine Putenskih O izvoru rodbine Putenskih ni veliko znanega. Vemo le:
Gerard Putenski(?) Različni viri Zie Tussen kop en staart / Menno M.A. Knul omenjajo nekega viteza Gerardta (tudi: Gerard, Gerrit ali Gherrit), gospoda Putenskega, ki je leta 1049 pomagal grofu Ditriku IV. Holandskem (ponovno) zavzeti Dordrecht. Tudi van Wijn je omenil tega "gospoda Gerita Putenskega, ki je leta 1049 osvobodil mesto Dordrecht tujega nasilja". O tem Gerardu Putenskem ni znanega nič drugega, niti ali je obstajala povezava s (kasnejšim) gospodstvom Putten in če je, s katero. Hugo III. Voorneški (vladal ok. 1100–po 1168), gospod Voorneški. V lasti je imel celotno območje med Severnim morjem in Strienom, vključno z Voornom in Puttenom. Imel je tri sinove: Florisa, Dirka in Huga. Floris Voorneški, najstarejši sin Huga III. (nazadnje omenjen leta 1174), ga je nasledil in – tako kot njegov oče – vladal tudi Puttenu. Po njegovi smrti sta njegova brata Dirk in Hugo podedovala gospostvo Voorne, vključno s Puttenom. Odločila sta se, da si bosta gospostvo delila, pri čemer je najmlajši brat Hugo prejel vzhodni del, do Striene, območja kasnejšega gospostva Putten. V tem primeru je gospod Voorneški postal fevdalni gospod, gospod Putenski pa njegov vazal. Hugo IV. Voorneški in Putenski (ok. 1145–pred aprilom 1189), mlajši brat Florisa. Prvi gospod Putenski, ki je vladal samo Puttenu in ne Voorneju.
Janez I. Putenski (Anonimna) hči Huga Voorneškega (*±1180) je bila verjetno njegova dedinja in je po očetovi smrti leta 1189 prejela gospostvo Putten. Leta 1200 se je poročila z Janom I. Persijnom (±1150 / 20-9-1224) iz Egmonda, sinom Dirka Dirksza Persijnskega (±1110-1168) in Bertrade Aernouts Spiker Waterlandske. De Baan je sumil, da je bil grofov upravitelj območij okoli Poortugaala in mitnice Geervliet ter da sta s to poroko obe območji prišli v iste roke. Od takrat naprej sta tvorili "gospostvo Putten". Njegovo ime se v ohranjenem dokumentu z dne 6. decembra 1216 pojavlja kot "Janez Putenski" (latinsko: Johannes van Putten), kar kaže, da je vsaj v tem letu vladal gospostvu Putten. Očitno se je imenoval po gospostvu, katerega gospodar je bil (v imenu svoje žene?).
Janez I. je bil pokopan v opatiji Egmond.
Nasledil ga je Nikolaj I. Putenski, verjetno bratranec .
Nikolaj I. Putenski sličica|Pečat Nikolaja I. Putenskega leta 1241 Nikolaj I. Persijn Haarlemski in Putenski, v latinščini: Nicolaus de Putte (*1180 à 1200 - †±1248). Njegov datum smrti ni jasen: Obreen je sklepal, da je umrl med aprilom 1247 in 30. septembrom 1248. Drugi viri predvidevajo 1250 v Egmondu ali 1255 v Velsenu. Verjetno je bil nečak Jana I. Persijna. Njegovo ime se pojavlja v arhivskih dokumentih, datiranih med letoma 1229 in aprilom 1247, kar kaže, da je bil vsaj v tem obdobju gospod Putenski. Leta 1235 je bil vazal Henrika Voorneškega. Istega leta 1235 je svojemu nečaku Viljemu, sinu svojega brata Huga, obljubil rento. Od leta 1241 naprej je nosil naziv viteza.
Vsaj od leta 1229 je bil prvi od gospodov Putenskih, ki je prebival tudi v Geervlietu, v Putenskem dvoru, ki je bil takrat še utrjena kmetija.
Obreen je o Nikolaju I. zaključil: Bil je naklonjen cerkvi (med drugim je samostanu podaril desetino in travnik blizu Strienemondeja, opatiji pa je podelil ribolovne pravice na jugozahodnem koncu IJsselmondeja). Poleg tega je bil ugleden mož, ki je že izvajal oblast nad celotnim obsegom gospostva Putten, z njim povezoval vazale in se počutil kot doma v neposredni bližini deželnih grofov, zlasti z grofom Florisom IV. Holandskim in njegovim sinom Viljemom II.
Opis pečata Pečat Nikolaja I. Putenskega je bil okrogel, s premerom 60 mm, na katerem je upodobljen grb. Grb je sestavljen iz šestih prečk, pri čemer so lihe prečke okrašene s 4, 3 in 2 Andrejevima križema. Napis na robu (v latinščini): s' NICHOLAI DOMINI DE PVTTE (pečat gospoda Nikolaja Putenskega). Grb je zelo podoben grbu Persijnskih: prav tako šest prečk s križi na istih mestih, razlikujejo se le barve (vendar to na pečatu ni vidno). Grb Puttena verjetno izhaja iz grba Persijnskih.
Poroka in otroci Nikolaj I. se je leta 1230 poročil z Marijo Velsensko (okoli 1210–1245), gospo Haarlemsko. Njuni otroci:
Janez II. (1230–pred 26. 12. 1293). O njem je le ena omemba, iz leta 1246, ko je Nikolaj I. tega sina imenoval »qui est heres meus« (ki je moj dedič). Obreen je zato domneval, da je umrl pred očetom. Sicer bi njegova vladavina lahko trajala od 1247 do 1268. Nikolaj II. Persijn, gospod Putenski (okoli 1235-pred 12. aprilom 1276), njegov naslednik. Glej spodaj. Berte (hči), omenjena v letih 1276 in 1277. Florens, omenjen leta 1275, je verjetno umrl 19. aprila 1276
Nikolaj II. Putenski Nikolaj II. Persijn, gospod Putenski (ok. 1235–pred 12. aprilom 1276), je bil sin Nikolaja I. in Marije Velsenske ter mlajši brat Janeza II.. V arhivskih dokumentih se pojavlja med letoma 1268 in 1275, zato je njegova vladavina trajala vsaj od leta 1268 do 1276.
Nikolaj II. je prvič omenjen v arhivskih dokumentih 23. oktobra 1268. On in mnogi drugi plemiči so bili poroki za gospoda Henrika Leškega. Štiri leta pozneje, 17. februarja 1272, je bil priča grofu Florisu V. 11. februarja 1273 se je s tem grofom dogovoril o pravici do pogrebne obravnave njunih skupnih potomcev.Gebruikelijk was dat de graaf recht had op de nalatenschap van vreemdelingen die in zijn gebied stierven. (bron: Jaarboek Westfries Genootschap : Jaarboek WFON, jg 44 (1977), p. 174) Kennelijk kon Nicolaas II een uitzondering afspreken voor onderzaten van de Heerlijkheid Putten. Gearchiveerd op 29 mei 2023. Kmalu zatem, 13. aprila 1273, je sklenil mejno poravnavo z gospodom iz Strijena in mu odstopil šotišče Heinckensmoer, ki se je nahajalo nasproti Pendrechta. Nazadnje se pojavi 30. decembra 1275 kot priča za enega od svojih sorodnikov, gospoda Jana Persijna. Grof Floris V. je skrbništvo nad otroki Nikolaja II. uredil že 19. aprila 1276, zato je moral v tem času umreti.
Opis pečata Njegov pečat je zelo podoben očetovemu. Bil je okrogel, s premerom 66 mm in z grbom. Njegov grb je imel tudi šest prečk, lihe prečke s 4, 3 in 2 Andrejevima križema. Napis na robu (v latinščini) se je glasil: SIQILLVM NICHOLAI DOMINI DE PVTTE (pečat Nikolaja gospoda Putenskega). :
Poroka in otroci Nikolaj II. je bil poročen z Beatris Haarlemsko (ok. 1245–ok. 1280). Par je imel vsaj dva sinova:
Nikolaj III. Putenski (±1260–1265 / 27-10-1311), njegov naslednik kot gospod Putenski, glej spodaj. Simon (Putenski in) Markenburški (1272-1331).
Simon Markenburški sličica|Polder Simonshaven je izkopan leta 1305 Simon (Putenski in) Markenburški (1272–1331) je bil drugi sin Nikolaja II. in Beatris Haarlemske. Bil je tudi vitez. Omembe o njem se pojavljajo v dokumentih, datiranih med letoma 1304 in 1317. Njegov najpomembnejši prispevek h gospostvu Putten je bila izgradnja nasipa za polder Simonshaven, ki je bil poimenovan po njem. Leta 1305 je od svojega starejšega brata Nikolaja III., takratnega gospoda Putenskega, prejel dovoljenje za to izgradnjo nasipa. Prejel je tudi dovoljenje za ustanovitev novih cerkva in postavitev mlina na veter v Biervlietu. Poskrbel je tudi za dokončanje obročastega nasipa okoli otoka Putten; izgradnja nasipa Simonshaven je bila del tega zadnjega koraka. Gospod Simon je bil leta 1306 upravitelj Južne Holandije. + Simon Markenburški je leta 1331 umrl brez otrok. "Nieuweland" oziroma polder Simonshaven, ki ga je ponovno pridobil, je pripadel njegovi nečakinji in dedinji Beatrijs, gospe Putenski, najstarejši hčerki njegovega brata Nikolaja III.
Nikolaj III. Putenski Nikolaj III. Persijn Putenski (*ok. 1260-1265, † 27. 10. 1311) je bil najstarejši sin Nikolaja II. Putenskega in Beatris Haarlemske. Bil je gospod Putenski vsaj od 1276 do 1311.
Oče mu je umrl, ko je bil še otrok. Zato je bilo leta 1276 urejeno skrbništvo, gospostvo Putten pa sta začasno upravljala dva skrbnika. Od okoli leta 1285 je Nikolaj III. deloval samostojno kot dedič Puttena.
Nikolaj III. je razširil svojo posest z :
Strijen. Bil je poročen z Alejd, gospo Strijensko/Aleid(a)/Aleidis van Strien (hčerko in edino dedinjo Viljema IV. Strijenskega in Ode Borselenske; 1275-1316). Gospostvo Strijen je ležalo neposredno vzhodno od gospostva Putten (tako se je pravzaprav poročil s svojo sosedo) in je bilo sestavljeno iz preostalega, vzhodnega dela Hoeksche Waarda in majhnega dela v Severnem Brabantu (Zundert in Zevenbergen).Alles heeft zijn tijd : november 1996-2009 / Bob Benschop,.. [et al.]. - Spijkenisse: Centrum voor regionale geschiedenis Jan de Baan Spijkenisse, 2009. - . p. 37. Gearchiveerd op 14 april 2023. Ko je njen oče leta 1292 umrl, je Alejd podedovala njegovo posest. Od leta 1294 je Nikolaj III. v imenu in s svojo ženo Alejd vladal Strijenu. S to poroko sta bili združeni območji Putten in Strijen. Dobrine in pravice v Sconerlu blizu Rotterdama, v Rotte-ambachtu, v Rotterdamu, pod Lierjem v Westlandu, v Moordrechtu, Zoeterwoudeju, Haamstedeju in Assendelftu: vse s pridobitvami, ki jih je omogočil njegov precejšen položaj pri holandskih grofih in veliko bogastvo; njegova hči in naslednica Beatris je morala zaradi finančnih stisk del ponovno prodati. Novo zemljišče na Puttenu, deloma kot darilo njegovemu edinemu bratu, gospodu Simonu Markenburškemu, ki je od njega leta 1304 prejel novo zemljišče za nasip, ki se je po njem poimenovalo Simonshaven.
Poleg upravljanja gospostva Putten je Nikolaj III. polnopravno sodeloval v holandski politiki in bitkah. Bil je mogočen bojevnik in zaupnik svojih knezov. Verjetno je imel s seboj majhno vojsko vojakov in floto ter veliko potoval.
Bil je zaupnik grofa Florisa V. in njegovih naslednikov. To ga je pripeljalo v težke situacije, a je na koncu okrepilo njegov položaj. Njegova pomoč in zvestoba sta bili med drugim nagrajeni z listino (1303), ki je določala, da se Putten in Strijen lahko dedujeta tudi po ženski liniji.