Fosfomicín, pod zaščitenim imenom Monurol in drugimi (v Sloveniji kot Cisof), je sintetični antibiotik, ki se uporablja za zdravljenje okužb spodnjih sečil. Ni indiciran za zdravljenje okužb ledvic. Občasno se uporablja tudi za zdravljenje okužb prostate. Uporablja se predvsem skozi usta.
Pogosti neželeni učinki fosfomicina vključujejo drisko, slabost, glavobol in glivično okužbo nožnice. Možna huda neželena učinka sta anafilaksija in driska, povzročena s Clostridium difficile. Podatki kažejo, da uporaba med nosečnostjo ne škoduje, vendar se ne priporoča. Uporaba v enem odmerku v času dojenja naj bi bila varna. Mehanizem delovanja fosfomicina temelji na motenju izgradnje bakterijske celične stene.
Fosfomicin so odkrili leta 1969. Uvrščen je na seznam nujnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so zdravila, bistvena za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe. Na trgu so generična zdravila. Prvotno so ga pridobivali iz bakterij iz rodu Streptomyces, danes pa ga pridobivajo sintezno.
Klinična uporaba Fosfomicin je na voljo v različnih farmacevtskih oblikah in se uporablja zdravljenje različnih okužb. Predpisuje se ga peroralno (kot zrnca ali tablete) ter parenteralno v obliki intravenske (IV) injekcije ali infuzije ali intramuskularne (IM) injekcije.
Peroralno se ga največkrat predpisuje za zdravljenje odraslih z okužbo sečil z bakterijami, občutljivimi na antibakterijsko delovanje fosfomicina. V nekaterih državah ga uporabljajo tudi kot preventivo pred okužbami, povezanimi s kirurškim ali diagnostičnim posegom na sečilih. Za zdravljenje nezapletene okužbe sečnega mehurja se ponavadi uporablja v enkratnem odmerku 3 g. Peroralna uporaba fosfomicina pri otrocih, mlajših od 12 let, se odsvetuje.
Intravensko se fosfomicin uporablja za zdravljenje okužb z večkrat odpornimi bakterijami, zlasti skupaj z drugimi antibiotiki. V klinični praksi se uporablja zlasti za zdravljenje pljučnic, okužb krvi in okužb sečil. Največkrat se daje v kombinaciji z betalaktamskimi antibiotiki; pogosto za izkustveno zdravljenje okužb. Dnevni odmerki za odrasle bolnike so običajno 12−24 g. Kadar se daje v obliki kontinuirane infuzije, se uporabi polnilni odmerek 8 g in nato dnevni odmerki 16− 24 g. Kontinuirana infuzija se lahko uporabi pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic. Evropska agencija za zdravila priporoča, da se intravenska uporaba zdravila z učinkovino fosfomicin (vnos z injiciranjem ali infundiranjem neposredno v veno) lahko uporabljajo le za zdravljenje resnih okužb, kadar druga antibiotična zdravljenja niso primerna. Odsvetuje intramuskularno uporabo fosfomicina, saj saj ni voljo dovolj podatkov za potrditev koristi takega zdravljenja.
Neželeni učinki Fosfomicin bolniki načeloma dobro prenašajo in pojavnost škodljivih neželenih učinkov je nizka. Pogosti neželeni učinki fosfomicina vključujejo drisko, slabost, glavobol in glivično okužbo nožnice. Možna huda neželena učinka sta anafilaksija in driska, povzročena s Clostridium difficile.
Sklici
Kategorija:Antibiotiki Kategorija:Osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije