Emilija (Emily) Soklič, slovenska inženirka, * 11. november 1918, Švica, † 30. december 2025, Ljubljana.
Bila je ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem, ki je zagotavljala tehnično podporo zgodnji slovenski filmski produkciji, vključno s prvim zvočnim celovečernim filmom Na svoji zemlji. V sodelovanju z Rudijem Omoto je v povojnem obdobju razvila tudi več tehničnih inovacij za snemanje zvoka.
Zgodnje življenje Rodila se je v Švici, njen oče je bil bosanskega rodu, mati pa Švicarka francosko-nemškega rodu. Imela je še dve sestri. Leta 1923, ko je imela pet let, se je družina odločila za selitev v Ljubljano, kjer je odraščala. Že v mladosti se je zanimala za tehniko in je pomagala pri družinskem podjetju očetu elektroinženirju. Po njegovem zgledu se je vpisala na Tehniško srednjo šolo kot eno prvih deklet.
Delo Kmalu po vojni, leta 1946, je na povabilo direktorja Marjana Pengova postala prva vodja tehničnega oddelka produkcijskega podjetja Triglav film. Dobila je nalogo opremiti novi filmski atelje, ki ga je podjetje spomladi 1947 pridobilo v prostorih telovadnega društva v Trnovem, s tehnično in električno opremo. Pod njenim vodstvom je podjetje kasneje kupilo 35-mm kameri Vinten in Newall, s katerima je nastala praktično vsa slovenska filmska produkcija v naslednjih letih. Sama je sodelovala pri snemanju vrste kratkih filmov, nato pa tudi pri prvem zvočnem celovečercu Na svoji zemlji (1948) in kasneje še pri več zgodnjih slovenskih celovečercih, kot je Kekec (1951). Na Tehniški srednji šoli je v tem času poučevala svetlobno tehniko v programu filmske tehnične šole.
V zgodnjih 1950. letih je začela sodelovati z Rudijem Omoto, s katerim sta najprej razvila magnetni zapis zvoka, ki je že sam po sebi pomenil velik napredek za filmsko produkcijo, tlakoval pa je tudi pot tujim koprodukcijam. Leta 1955 let sta se oba zaposlila na oddelku za elektroakustiko Inštituta za elektrozveze (kasneje Iskra), kjer sta razvijala in izdelovala napredno opremo za snemanje, obdelavo in reprodukcijo zvoka. Mešalna miza Model 4103, ki sta jo leta 1981 izdelala za Radio Slovenija, je bila ena prvih tovrstnih naprav, izdelanih z uporabo tehnologije integriranih vezij, imela je tudi parametrične filtre. Zdaj je del zbirke Tehniškega muzeja Slovenije.
Priznanja Leta 2021 je prejela Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.
Sklici
Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike Kategorija:Badjurovi nagrajenci Kategorija:Slovenski stoletniki