Katarina Zupančič, znana tudi kot Živčkova Katra, slovenska dninarica, pletilja slame in ljudska pevka, * 30. april 1860, Kamnica, † 2. november 1918.
Otroštvo Rojena je bila 30. aprila 1860 v revni slovenski družini v Kamnici. Njena mati je bila dninarica Marija Cotman, rojena v Trnjavi, njen oče pa čevljar Janez Zupančič (1815-1893), rojen v Podgori pri Dolskem. Bila je edini otrok. Živeli so kot gostači na neki majhni kmetiji. Njena mati je rada pela in bila tudi cerkvena pevka. Od nje se je Katra naučila veliko pesmi, ki se jih je njena mati naučila od svoje matere. V šolo ni hodila, saj je bila najbližja šola v dvanajst kilometrov oddaljenem Polju, zato je celo življenje ostala nepismena.
Delo Celo življenje se je preživljala kot dninarica, kot njena mati. Dodaten prihodek je zaslužila s pletenjem slamnatih kit za slamnike za tovarno slamnikov v Domžalah. Za pusta se je vsako leto lepo oblekla, hodila po hišah in prepevala. Sedemindvajsetletna je 26. junija 1886 rodila edinca Pavla. Njegov oče ni poznan. S sinom sta živela kot gostača na majhni kmetiji v Vinjah
Ljudske pesmi Leta 1910 je Katro obiskal Franc Kramar, organist in zbiralec ljudskih pesmi. Obiskal jo je trikrat. Ob prvem obisku 20. junija 1910 je po njenem nareku z notnim zapisom zapisal več kot 30 pesmi. Ponovno jo je obiskal okoli 15. avgustsa istega leta. Takrat mi je zapela še 50 pesmi. Zadnjič jo je obiskal 2. oktobra, ko mu je zapela 20 pesmi. Vsega skupaj mu je zapela več kot 200 pesmi, vendar jih je Franc Kramar zapisal le 106, saj je ostale že slišal in zapisal od drugih ljudskih pevcev. Od teh 106 zapisanih pesmi je 36 pripovednih, 17 ljubezenskih, 15 nabožnih, 7 mrliških, 8 vojaških in zgodovinskih, 5 o samskem in zakonskem stanu, 5 zabavljic, po 3 kolednice, pivske in o delu, ena svatovska pesem in 4 z različnimi vsebinami.
Nekatere od teh pesmi so bile objavljene v prvi in drugi knjigi Slovenskih ljudskih pesmi. Dve sta bili objavljeni v zbirki ljudskih pesmi Stare žalostne, dve pa v 4. knjigi Slovenskih narodnih pesmi iz zbirke, ki jo je urejal Karlo Štrekelj, in ki jo je Franc Kramar urejal po njegovi smrti.
Najbolj znana pesem, ki mu jo je povedala, je Pegam in Lambergar.
Ljubljanski odbor za narodno pesem v Avstro-Ogrski se je oddolžil Katrinemu pomenu za glasbeno folkloristiko s tem, da jo je dal fotografirati v sedečo na zidcu pri peči v narodni noši. To je prva uradna fotografija kake slovenske ljudske pevke.
Poznejše življenje in smrt
Leta 1911 se je njen sin, ki je postal čevljar in harmonikar, poročil in odselil. Katarina je še naprej živela v Vinjah in se preživljala z dnino. Nikoli se ni poročila. Umrla je 2. novembra 1918 za špansko gripo. Sklici
Kategorija:Slovenski pevci Kategorija:Umrli za špansko gripo Kategorija:Slovenski ljudski pevci