Tretji zakon o nasledstvu (35 Hen. 8 tbsp. 1) je bil zakon, ki ga je sprejel angleški parlament med vladavino kralja Henrika VIII. in je njegovi hčerki Marijo in Elizabeto vrnil v nasledstveno linijo za njunim polbratom Edvardom VI. Edvard, rojen leta 1537, je bil sin Henrika VIII. in njegove tretje žene Jane Seymour in Henrikov prestolonaslednik.
Zgodovina Naslov in datiranje Zakon ni imel naslova v sodobnem smislu. Formalno se navaja kot 35 Hen. 8 tbsp. 1, kar pomeni 'prvi zakon, sprejet v 35. letu vladavine Henrika VIII.' Zgodovinarji ga imenujejo Zakon o nasledstvu krone iz leta 1543 ali Zakon o nasledstvu iz leta 1543. Kraljeva privolitev je bila temu zakonu dana spomladi 1544 ob zaključku zasedanja parlamenta, ki se je začelo leta 1543. Ker se je po letu 1750 pravno leto v Veliki Britaniji začelo 25. marca, je zakon pogosto datiran tudi v leto 1544.
Henrik VIII. je med svojim vladanjem z zakoni prilagajal dedovanja angleškega prestola, ki jih je zahtevala zapletena zgodovina njegovih zakonskih zvez. Prvi zakon (25 Hen. 8 c. 22) je Marijo razglasil za nezakonsko hči zaradi razveljavitve njegovega zakona s Katarino Aragonsko. Drugi zakon (28 Hen. 8 c. 7), razglašen po usmrtitvi Anne Boleyn, je za nezakonsko hči razglasil tudi Elizabeto in nasledstvo prepustil morebitnim Henrikovim potomcem z Jane Seymour.
Razmerje do prvega in drugega zakona o dedovanju Tretji zakon o dedovanju je nadomestil Prvi zakon o dedovanju (1533) in Drugi zakon o dedovanju (1536), s katerima sta bili Henrikovi hčerki Marija in Elizabeta razglašeni za nezakonski in izvzeti iz prestolonasledstva. Tretji zakon je tako Marijo kot Elizabeto vrnil v nasledstvo za Edvardom VI., vsemi Edvardovimi potencialnimi otroki in vsemi potencialnimi Henrikovimi otroki z njegovo takratno ženo Katarino Parr ali katero koli bodočo ženo, ki bi jo Henrik lahko imel.
Z zakonom iz leta 1536 je bil Henrik VIII. pooblaščen, da razpolaga s krono s pismom ali oporoko, če po Mariji in Elizabeti ne bi bilo nobenih legitimnih dedičev. Mariji in Elizabeti, ki sta bili obe razglašeni za nezakonski in nesposobni za dedovanje, zakon iz leta 1543/44 ni povrnil legitimnosti. Povrnjena jima je bila le pravica do dedovanja krone, vendar z več pogoji, določenimi v Henrikovi oporoki iz leta 1547. Nobena se na primer ne bi smela poročiti brez odobritve Tajnega sveta. To je pomenilo, da je mesto Marije in Elizabete v nasledstvu ostalo vprašljivo.
Zgodovinske posledice thumb|"Moto za nasledstvo" Edvarda VI. Zakon o izdaji 1547 (1 Edw. 6. c. 12) je prekinitev nasledstvene linije prestola, ki jo je določil Tretji zakon o nasledstvu, označil za veleizdajo. Edvard VI. je nameraval ta zakon obiti v svojem "Motu za nasledstvo", izdanem kot patentno pismo 21. junija 1553, v katerem je za svojo naslednico imenoval Jane Gray. Dale Hoak (2004). »Edward VI (1537–1553)«. Oxford Dictionary of National Biography (spletna izd.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/8522. Pridobljeno 4. aprila 2010. Marija je premagala Jane Grey in se v skladu s pogoji Tretjega zakona o nasledstvu sama povzpela na angleški prestol.
Sklici
Kategorija:Leto 1544 Kategorija:Henrik VIII. Angleški