thumb|300px|alt=Generic forest plot diagram|Primer drevesnega diagrama metaanalize petih (namišljenih) raziskav; v drevesnem diagramu so prikazana razmerja obetov petih vključenih raziskav; kvadratek prikazuje mero učinka posamezne raziskave, vodoravna črta skozi kvadratek pa interval zaupanja. Skupno velikost učinka vseh vključenih raziskav prikazuje romb; njegovi skrajni levo in desno oglišče prikazuje interval zaupanja skupnega učinka. Na levi so prikazana imena namišljenih raziskav, na desni pa njihova razmerja obetov in intervali zaupanja.
Drevesni diagram (angl. forest plot) je grafični prikaz, ki se pogosto uporablja v metaanalizah (primerjavah več neodvisnih kliničnih raziskav, ki se osredotočajo na isto raziskovalno vprašanje) za podajanje ocenjenih rezultatov posameznih raziskav in skupnega rezultata. Razvili so ga za grafično prikazovanje rezultatov metaanaliz randomiziranih kontroliranih kliničnih raziskavah, v zadnjih desetletjih pa se uporabljajo tudi za prikaz rezultatov metaanaliz opazovalnih raziskav (na primer v okoljski epidemiologiji).
Obstajajo različne oblike drevesnih diagramov, nasplošno pa sta prikazana dva stolpca: na levi strani so navedene raziskave, ki jih v določeni metaanalizi primerjajo (praviloma v kronološkem zaporedju), na desni strani pa so prikazane mere učinka, na primer razmerja obetov, vseh vključenih raziskav, v prikaz pa je vključen tudi interval zaupanja. Mera učinka je načeloma prikazana z okvirčkom oziroma kvadratom, interval zaupanja pa z vodoravno črto skozi okvir. Površine kvadratkov so sorazmerne z utežjo raziskave. Skupna mera metaanalize je pogosto prikazana z rombom, katerega skrajno levo in desno oglišče prikazujeta meji intervala zaupanja ocenjene skupne mere učinka.
Prikazana je tudi navpična črta, ki opredeljuje mejo, kjer učinka ni. Če se prikazani interval zaupanja (vodoravna črta) za posamezno raziskavo dotika oziroma seka to navpično črto, to pomeni, da ne moremo trditi, da je učinkovitost izkazana. Enako velja tudi za ocenjeni skupni učinek – če se romb dotika oziroma seka navpično črto, pri podanem intervalu zaupanja ne moremo govoriti o učinkovitosti.
Prvi drevesni diagrami segajo vsaj v 70-ta leta prejšnjega stoletja. Prikazan je tudi v knjigi o metaanalizah iz leta 1985.
Prvič naj bi bil angleški izraz »forest plot« uporabljen v povzetku na posterju ameriškega strokovnega srečanja Združenja za klinične raziskave maja 1996.Bijnens L, Collette L, Ivanov A, Hoctin Boes G, Sylvester R (1996). Can the forest plot be simplified without losing relevant information in meta-analyses? Communication at the meeting of the SCT, Pittsburgh, Pennsylvania, 5–8 May 1996. Controlled Clinical Trials 17(2S): 124.
Sklici
Kategorija:Medicinska statistika