Martin Pegij (tudi Pegius, Pegie), kranjski pravnik, astrolog * 9. november 1519, Polhov Gradec, † avgust 1592, Salzburg
Zgodnje življenje in študij Izhajal je iz kmečke družine in kmalu osirotel. Kot desetleten fant je prišel na Bavarsko, domnevno z mecenstvom loško-freisinške naveze, trgovske zveze ali preko njegovega rejnika, ki je bil trgovec. Podatki o predfakultetnem izobraževanju niso znani, bil pa je samouk. 5. aprila 1552 je na Univerzi v Ingolstadtu pridobil licenciat, 27. aprila pa doktorski naziv obojega prava, saj sta se ta na Nemškem v 16. stoletju podeljevala ločeno. Pravo je tako študiral vsaj pet let (oziroma vsaj devet let po drugih podatkih).
Delo Po študiju je deloval kot mestni pisar v Mühldorfu ob Innu, kjer se je spoprijateljil s kanclerjem bavarskega vojvode Simonom Tadejem Eckom, ki ga je priporočil upravitelju salzburške nadškofije Ernstu Wittelsbachu. Pegij je leta 1553 postal kapiteljski in urbarski pisar.
Salzburška nadškofija Leta 1554 je Ernst, tedaj v funkciji upravitelja salzburške nadškofije po dogovoru med Wittelsbachi in Papeško državo iz leta 1540, pod pogojem da Ernst v desetih letih prejme škofovsko posvečenje, poslal Pegija na neuspešna pogajanja s kardinalom Ottom von Waldburg-Trauchburgom in škofom Eberhardom II. von Hirnheimom, da bi odložil dogovorjeno posvečenje. Ernst se je zaradi neučinkovitih protireformacijskih ukrepov moral odpovedati upravljanju nadškofije. Z imenovanjem novega knezonadškofa Michaela von Kuenburga je Pegij postal kapiteljski sindik. Leta 1556 je omenjen kot prokurator . Okoli 1557 je Pegij delal kot pripravljalec časopisnih prispevkov.
Z dne 24. aprila 1561 je ohranjena listina o Pegijevem imenovanju za enoletni mandat salzburškega svetnika in prisednika salzburškega konzistorija. V letih 1556–1566 je bil zadolžen za poročanja konzistoriju o bogoslužjih, zato je za uveljavitev sklepov tridentinskega koncila vodil vizitacije na Bavarskem.
Leta 1580 je Pegij sodeloval pri pripravi obtožnice tedanjega stolnega dekana Wilhelma von Trautsmanndorfa, ki je po infarktu tedanjega nadškofa Johanna Jakoba von Kuen-Belasyja poskušal na mesto upravnika imenovati Maksimiljana III. Habsburškega. Trautmanndorf je bil obtožen veleizdaje, posega v nadškofovo čast in svoboščine nadškofije ter preloma molčečnosti, za kar je bil obsojen na dosmrtni zapor, izgubo časti in njegovo odstavitev.
Obtožba in smrt
15. februarja 1582 je bil Pegij po naročilu škofa Georga von Kuenburga priveden pred svet, kjer so ga seznanili z obtožbami preloma molčečnosti, saj naj bi kot prisednik konzistoriala sporočal sklepe strankam še pred uradnimi razglasitvami sodb. Nato je bil odveden v trdnjavo Hohensalzburg, kjer je bila ločeno zaprta tudi Pegijeva žena, saj jo je nekdo obtožil čarovništva. V preiskavi Pegijevega stanovanja naj bi odkrili več mističnih spisov. Epilog čarovniškega procesa ni znan, vendar pa preiskovalci niso našli dovolj dokazov, da bi Pegija obsodili na smrt, Pegi pa ni mogel ovreči resne domneve. Tik pred smrtjo 1592 mu je nadškof Wolf Dietrich von Raitenau zavrnil prošnjo za premestitev v samostan sv. Petra, saj mu je Pegij posodil denar, mu je pa odobril več hrane.
Pokopan je v pokopališki kapeli sv. Margarete na pokopališču sv. Petra. Njegov grob je iz rdečega marmorja, na njem pa so upodobljeni križani Kristus, pod njim krona oblakov, Sveto mesto, Adamova lobanja, na domnevnem plemiškem ščitu pa netopir, morda zaradi Pegijevega zanimanja za okultno. Desno od križa je upodobljena žena s šestimi otroki, levo od njega pa Pegij. Nagrobnik nima dodane letnice smrti.
Družina O Pegijevem sorodstvu ni veliko podatkov. Poročen je bil z Katarino Lobenstein († 17. maj 1554), s katero sta imela šest otrok, ki pa niso preživeli otroštva. Pred letom 1557 se je poročil z Beatriko Krautwadl, hčerjo burghausnskega zdravnika.
Bibliografija , , 1556 , , 1558 , , 1558 , , 1558 , , 1561 , , 1564 , delni prevod v nemščino, 1566 , , 1566 , , 1570 , , 1576 , O pasjem, golobjem in kokošjem pravu, 1725
Opombe
Sklici
Viri
Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Nemški pravniki