Matija Bastjančič (tudi Matija Bastianschitz, Mathias Bastianschitz, Mathias Bastianschich, Matthias Bastiantschitsch, Matthias Bastianschitsch, Matthias Bastianczicz, Matthias Bastianchich, Matthias Bastiantschitz, Matthias Bastianschitz, Matthias Bastianschicz ali Matthias Bastianzhizh) slovenski jezuit, duhovnik, pisec in profesor * 22. februar 1591, Kamnik, † 3. avgust 1659, Dunaj
Bastjančič je bil profesor sholastične teologije ter Svetega pisma na jezuitskih univerzah na Dunaju in v Gradcu. Bil je tudi večletni dekan filozofske fakultete na Dunaju in v Gradcu.
Življenjepis Matija Bastjančič, znan tudi pod različnimi zapisi imena, se je rodil 22. februarja 1591 v Kamniku. Šolal se je pri jezuitih v Ljubljani, kjer je verjetno med letoma 1601 in 1607 obiskoval njihovo gimnazijo. Leta 1605 je bil med prvimi člani in svetovalci ljubljanske jezuitske kongregacije Marije Vnebovzete, naslednje šolsko leto pa je postal dijaški prefekt te kongregacije. Leta 1607 je vstopil v jezuitski red in noviciat opravil v Brnu (1607–1609). Filozofijo je študiral v Olomoucu (1609–1612), teologijo pa v Gradcu (1615–1619). Po končanem študiju je bil leta 1619, verjetno v Gradcu ali na Dunaju, posvečen v duhovnika.
Poklicna pot Bastjančičeva kariera je bila tesno povezana z jezuitskim redom. Na Dunaju je med letoma 1612 in 1614 poučeval poetiko, v šolskem letu 1614/15 pa retoriko. Po študiju teologije je na Dunaju poučeval logiko (1619/20), fiziko (1620/21) in metafiziko (1621/22), hkrati pa je bil dve leti prefekt kongregacije Blažene Device Marije. Tretjo probacijo je opravil v Celovcu (1622/23). Nato se je vrnil na Dunaj, kjer je med letoma 1623 in 1627 poučeval sholastično teologijo ter bil dekan filozofske fakultete (1624/25 in 1627/28), rektorjev svetovalec, prefekt glavne kongregacije in spovednik študentov.
V Gradcu je med letoma 1627 in 1631 prav tako služboval kot dekan filozofske fakultete, poučeval sholastično teologijo in zadnje šolsko leto tudi Sveto pismo. Hkrati je bil rektorjev svetovalec in predstojnik Marijine kongregacije. Leta 1631 je postal rektor jezuitskega kolegija v Passauu (1631–1636), nato pa se je vrnil v Gradec (1636–1638), kjer je deloval kot svetovalec rektorja, knjižničar, kancler, predstojnik Marijine kongregacije in katehist. V šolskem letu 1638/39 je poučeval sholastično teologijo v Trnavi. Med letoma 1639 in 1642 ni omenjen v letopisih Avstrijske jezuitske province, morda je v tem času deloval kot cenzor knjig v Rimu. Od leta 1642 do smrti je deloval na Dunaju, kjer je bil profesor Svetega pisma, generalni prefekt visokošolskega študija (1642–1650), spovednik v Pazmaneumu, spovednik dunajskega škofa (1651/52 in 1656/57) ter predstojnik dunajske hiše profesov (1653–1656).
Literarno delo Matija Bastjančič je bil pomemben člen jezuitskega reda, kar je poudaril tudi Janez Ludvik Schönleben, ki ga je imenoval »gloria gentis nostrae« (»slava našega naroda«). Jezuitska enciklopedija mu pripisuje avtorstvo del Plausus et gemitus Austriae (1649) in Campus liliorum (1649), čeprav je dokazano, da je slednje delo napisal Schönleben. Primož Simoniti v Sloveniae Scriptores Latini Recentioris Aetatis dodaja še delo Fons sapientiae (1648), povezano z Bastjančičem zaradi njegove vloge promotorja pri podelitvi bakalavreata in doktorata teologije, kar pa ne potrjuje njegovega avtorstva. Nesporno je Bastjančičevo avtorstvo eseja Quaestio regularis, an monasticen professis academici honores conveniant (1649) in kratke pesnitve In vexillum Hassan Bosnensis bassae (1629), ki jo je pozneje objavil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689).
Viri