Lenart Budina (tudi Leonhardinus Bodina Labancesis), slovenski protestantski šolnik in učitelj, * 1500, Ljubljana, † 14. marec 1572, Ljubljana.
Lenart Budina je pomemben kot eden prvih protestantskih šolnikov na Slovenskem in kot podpornik reformacijskih idej, ki so imele ključen vpliv na razvoj slovenske književnosti in izobraževanja v 16. stoletju. Njegovo delo na stanovski šoli in sodelovanje z ostalimi protestanti (Trubar, Bohorič itn.) so prispevala k uveljavljanju slovenskega jezika in krepitvi protestantske skupnosti v Ljubljani.
Življenje Lenart Budina se je rodil okoli leta 1500 v Ljubljani. Študiral je v Leipzigu, kamor se je vpisal leta 1518. Enajst let pozneje, leta 1529, se je verjetno vpisal še na univerzo v Freiburgu im Breisgau, kjer je bil zapisan kot »Leonardus Budina de Lambameo« in istega leta pridobil naziv baccalaureus artium. Ni povsem jasno, ali gre v tem primeru za isto osebo.
Okoli leta 1533 je Budina začel poučevati v Ljubljani kot latinski učitelj, kar je dokumentirano med leti 1543 in 1557. Sprva je verjetno vodil zasebno latinsko šolo, saj njegova protestantska usmerjenost leta 1548 ni dopuščala, da bi poučeval na kapiteljski šoli. Leta 1563 so ga stanovi imenovali za ravnatelja novoustanovljene stanovske šole v Ljubljani, kjer je deloval približno tri leta. Leta 1566 ga je nasledil Adam Bohorič, Budina pa je bil s polno plačo (90 goldinarjev) upokojen.
Imel je dva sinova, Samuela in Blaža Budino, ki sta prav tako povezana s slovenskim protestantizmom in reformacijo.
Reformacija in verska dejavnost Budina se je simpatij do reformacije verjetno navzel že med študijem v današnji Nemčiji. Leta 1548 je svojo protestantsko usmerjenost javno izrazil z nagrobnim spomenikom, ki ga je postavil Juriju Mertlicu, kljub nasprotovanju škofa Urbana Tekstorja. Bil je tudi član zbora starešinskih predstaviteljev ljubljanskih protestantov (dokumentirano leta 1561) in sodeloval pri razširjanju Trubarjevih tiskov (dokumentirano leta 1560). V sporu med Klombnerjem in Trubarjem je podpiral slednjega, s katerim je ohranjal prijateljske stike do smrti.
Budina je na stanovski šoli verjetno že začel uvajati slovenščino, čeprav le v omejenem obsegu, kar je razvidno iz njegove uporabe jezika na Mertlicevem spomeniku. Predvsem moralno je podpiral slovenski literarni in reformacijski pokret, ni pa znano, da bi aktivno prispeval k pisanju pravil za stanovsko šolo ali k drugim literarnim dejavnostim.
Glej tudi
Protestantizem na Slovenskem
Viri in sklici
Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka.
Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski protestanti