Sončev koledar je koledar, ki za določanje časovnih točk (datumov) uporablja navidezno lego Sonca tekom 365 in približno četrt dni dolgega tropskega leta – obdobja, v katerem se Sonce za opazovalca z Zemlje vrne v isto lego vzdolž ekliptike. Gregorijanski koledar, ki je trenutno splošno sprejet svetovni standard, spada med Sončeve koledarje. Alternativa so Lunini koledarji, pri katerih se meseci ravnajo po Luninih menah (sinodskih mesecih) brez ozira na tropsko leto, in kombinirani – lunisolarni koledarji, ki poskušajo usklajevati oboje, običajno s prilagajanjem dolžin let ali mesecev, saj pojava nista usklajena v celoštevilskih razmerjih. Ker pa tudi dnevno-nočni cikel ni natančno usklajen s tropskim letom, je za dolgoročno stabilnost datumov tudi pri Sončevih koledarjih nujen ukrep periodičnega dodajanja dni – t. i. interkalacija.
Zgodovina Sodobni gregorijanski koledar je naslednik Julijanskega koledarja, s katerim je Julij Cezar nadomestil antični rimski koledar, ki je verjetno temeljil na eni od variant luninega koledarja, v uporabi pri starih Grkih. Julijanski koledar je že imel 30 ali 31 dni na mesec, razen februarja z manj dnevi, ki pa je bil za usklajevanje s tropskim letom vsake štiri leta podaljšan za en dan. Vendar pa stari Rimljani niso upoštevali dodatnega četrt dneva razlike, zato se je počasi začela kopičiti napaka, ki je do sredine 16. stoletja znašala 10 dni. Zato je leta 1582 papež Gregor XIII. uvedel gregorijanski koledar, ki je izpustil dneve med 5. in 14. oktobrom tega leta in dodal pravilo, da leta na prelomu stoletja, ki niso deljiva s 400 (na primer 1700, 1800, 1900), izjemoma niso prestopna. Posledično je povprečna dolžina leta po tem koledarju 365,24 dni, kar se od resnične dolžine tropskega leta razlikuje za 26 sekund. To pomeni napako enega dneva na 3000 let.
Še pred starimi Rimljani so Sončev koledar uvedli v Egiptu, kjer so se ravnali po dvigovanju Sirija, ki ima periodo skoraj natančno usklajeno s tropskim letom in sovpada z začetkom letnih poplav Nila, kar je bilo za stare Egipčane izjemnega pomena. Vendar sprva niso upoštevali četrt dneva razlike, zato je hitro kopičil napako. Ptolemaj III. je leta 238 pr. n. št. s Kanopusovim ediktom prvi uvedel prestopna leta, a se njegova reforma koledarja ni uveljavila. Koncept pa so od njega prevzeli stari Rimljani z Julijanskim koledarjem, ki ga je tudi v Egiptu uzakonil cesar Oktavijan.
Sklici
Kategorija:Koledarji Kategorija:Sonce