Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške (Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa) je literaren topografski album Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je izšel leta 1688 v Nürnbergu pri Wolfgangu Moritzu Endterju. Je tretja in hkrati zadnja Valvasorjeva topografija Koroške. Celotni naslov se glasi: Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške, to je, popoln in temeljit opis slavne dežele Nadvojvodine Koroške tako po njenem nekdanjem kakor tudi sedanjem stanju: v njem vsa njena mesta, trgi, samostani in gradovi poleg drugih zanimivosti in vključitev nekaterih bodisi za razlago koristnih ali tudi drugače poleg sodečih zgodb, ne samo z resnicoljubnim peresom, temveč tudi z naravi podobnim orisom opisanih naselij in v baker vrezanih krajev,  kakor jih je na svetlo postavil Janez Vajkard Valvasor, baron in član Kraljeve družbe v Anglijii.Maks Viktor (2023)

Obsega 230 bakrorezov in opisov koroških mest in gradov, naslovni bakrorez, zemljevid Koroške ter veliko panoramo Celovca. Posebno vrednost ima Valvasorjevo uvodno posvetilo, kjer izraža posebno misel o turizmu oz. kulturnem popotovanju že v 17. stoletju. Z vsebino in grafičnimi podobami album predstavlja prvovrsten, edinstven in neprecenljiv zgodovinski vir in velja za Valvasorjevo najlepšo in tehnično najbolj dovršeno izdajo.

Zasnova in izid

Leta 1681 je Valvasor v okviru svojega grafičnega zavoda na Bogenšperku izdal topografski album Topografijo sodobne nadvojvodine Koroške (Topographia Archiducatus Carinthiae modernae) z naslovnim in 223 drugimi bakrorezi koroških krajev in gradov.Reisp (1983), str. 129 Še istega leta je izšla Topografija salzburške Koroške (Topographia Carinthiae Salisburgensis),Reisp (1983), str. 132 ki v glavnem predstavlja izbor posestev iz predhodnega koroškega albuma, ki predstavljajo posesti salzburške nadškofije na Koroškem.Reisp (1983), str. 133

Kasneje se je Valvasor na splošno željo odločil album ponovno izdati, tokrat z dodanimi opisi krajev.Reisp (1983), str. 156 Misel o literarnih topografijah sicer ni bila nova, saj je že Valvasorjev vzornik Matevž Merian izdajal svoje znane topografije z besedili, vendar je bil Valvasor v primerjavi z njim pri svojih izdajah avtor tako slik kot tudi spremnega besedila.Reisp (1983), str. 156 Valvasor si je izdajo nove koroške topografije vključil v velik načrt, ki je tako vključeval izid dveh del, topografije Koroške in Slavo vojvodine Kranjske.Reisp (1983), str. 138 Kot prva od teh dveh del je bila natisnjena Popolna topografija nadvojvodine Koroške (Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa), ki je izšla v Nürnbergu pri Wolfgangu Moritzu Endterju leta 1688.Reisp (1983), str. 187

Pri bakrorezu so sodelovali Peter Mungerstorff, Andrej Trost, Matija Greischer in Fl. Schnabell.Reisp (1983), str. 188 Grafične plošče so enake tistim iz leta 1681, spremenjenih ali drugje in drugače izpisanih je le nekaj številk. Izvzemši naslovni bakrorez, zemljevid in panoramo Celovca, je Valvasor signiral 206 plošč. Od posameznih bakrorezcev so na osnovi signature izdelali Peter Mungerstorff 81 plošč, Andrej Trost 68 plošč, Matija Greischer 49 in Fl. Schnabell 1. Brez kakršne koli signature je 16 plošč.

Vsebino besedila je Valvasor črpal iz Annales Carinthiae, ki jih je po delu Mihaela Gotharda Kristalnika napisal Hieronim Megiser, iz Breviarium historiae Carinthiacae šentpavelskega opata Alberta Reicharta, iz dela Matevža Meriana Topographia provinciarum Austriacarum, ter "iz svoje lastne izkušnje in znanja", le redko, npr. pri opisu Benediktinskega samostana Osoje, tudi iz originalnih dokumentov in rokopisov.Reisp (1983), str. 192

V tej topografiji se prvič kot Valvasorjev sodelavec pojavi Erazem Francisci, ki je poleg objave pozdravne pesmi v tem delu opravil tudi jezikovno redakcijo in uredniško delo s tiskarno.

Sestava

Album je bil izdan v velikosti četverke (33 x 21,5 cm). Začetnem delu topografije, katerega tvorijo naslovna alegorija Koroške, naslovni list, posvetilo koroškim deželnim stanovom, pozdravni pesmi Pavla Ritterja Vitezovića in Erazma Franciscija ter zemljevid Koroške in panorama Celovca, sledi 264 listov z uvodnim opisom dežele in po abecedi razvrščenimi podobami in opisi krajev v nemščini.

Hrbtne strani listov niso potiskane, razen nekajkrat, ko je besedila več, v tem primeru so oštevilčene strani. Večinoma sta na vsakem desnem listu odtisnjeni po dve podobi, izjema je nekaj enojnih, pokonci obrnjenih podob, levi listi so namenjeni razlagajočemu besedilu. Iz Valvasorjeve prve topografije Koroške iz leta 1681 je vzetih 223 podob, dodane pa so jim še 4 nove: Drässerdorff, Falckhenstain, Groskirchaim ter Silberberg, ki niso signirane. Vseh podob krajev je z naslovnim bakrorezom, zemljevidom in panoramo skupaj 230.

thumb|right|250px|Valvasorjeva upodobitev Gospe Svete z Vojvodskim prestolom v ospredju

Celotna grafična izvedba albuma je navzven zelo enoten in izbran vtis, podobe pa so v celoti in v detajlih prvovrsten in edinstven zgodovinski vir; pri tem so na prvem mestu upodobitve pomembnejših mest, gradov in samostanov; Celovec, Breže, Gmünd, Krka, Humberk, Ljubelj, Gospa Sveta, Millstatt, Osoje, Ostrovica, Šentpavel, Spittal, Trbiž, Velikovec, Šentvid, Vetrinj, Beljak, Vernberk ...

Obseg besedila je pri zgodovinsko pomembnejših krajih nekoliko večji, v splošnem pa so opisi razmeroma kratki, večkrat zgolj tri do šestvrstični, z bolj ali manj ustaljeno razporeditvijo vsebine.

Opis se začne z lociranjem v eni izmed četrti dežele oz. pri katerem ali med katerima krajema je upodobljeni grad ali kraj. Nato sledi za Valvasorja značilno, nekoliko ponavljajoče se opisovanje objekta, okolice in pokrajine, z izrazi "nadvse lepo poslopje"; "lepa polja, travniki, vrtovi"; "prijeten kraj, gozd, grič"; "odličen razgled"; "visoko gorovje"; "strmi vrhovi" in podobno. Nadaljuje z zgodovinskimi dogodki, če so mu znani, in končuje z navajanjem prejšnjih in tedaj trenutnih lastnikov opisanega gradu ali kraja. Tovrstni način opisovanja je Valvasor nato uporabljal tudi pri sicer obsežnejših in popolnejših opisih gradov in krajev v XI. knjigi Slave vojvodine Kranjske.

Slovenski prevod

thumb|right|250px|Slovenski prevod iz leta 2023

Leta 2023 je izšel slovenski prevod topografije. Iz nemščine so prevajali Božidar, Primož in Doris Debenjak, iz latinščine Aleš Maver in Matej Petrič, spremno študijo pa je napisal Jernej Kotar. Knjiga je izšla v nakladi 100 numeriranih izvodov z ročno vezavo, ki obsegajo 320 strani, s ceno 600 € na izvod.P. (2023)

Sklici

Viri

Kategorija:Dela leta 1681 Kategorija:Dela Janeza Vajkarda Valvasorja Kategorija:Koroška (zvezna dežela)