Dikasterij za vzhodne Cerkve () je dikasterij Rimske kurije, ustanovljen z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium, objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022 na binkošti. Dikasterij je nadomestil poprejšnjo Kongregacijo za vzhodne Cerkve.
Dikasterij se ukvarja z vprašanji, ki zadevajo ljudi ali stvari, ki vplivajo na avtonomnost vzhodnih Cerkva. Pristojen je torej za vse zadeve, ki jih je v zvezi z vzhodnimi Cerkvami potrebno predložiti v presojo in potrditev Svetemu sedežu, tako glede struktur in organizacije teh Cerkva, kot v zvezi z obiski »Ad limina apostolorum« pri papežu. (Praedicate Evangelium, člen: 82)
Pri obravnavi teh vprašanj mora paziti, da ne obravnava nobene zadeve, ki je v pristojnosti drugih dikasterijev, zlasti za nauk vere, za zadeve svetnikov ter za zakonodajna besedila, pa tudi tistih v pristojnosti Apostolske signature in Sodišča Rimske rote. (Praedicate Evangelium, člen: 2)
Pri obravnavi zadev, ki vključujejo odnose z nekatoličani in pripadniki drugih religij, dikasterij sodeluje z dikasteriji za pospeševanje edinosti med kristjani, za medverski dialog, za kulturo in izobraževanje. (Praedicate Evangelium, člen: 87)
Pri obravnavi zadev, ki so v njegovi izključni pristojnosti, in glede na to, da imajo nekatere od teh Cerkva, zlasti stare patriarhatske Cerkve starodavno tradicijo, dikasterij mora »za vsak primer posebej, po potrebi pa v posvetovanju z drugimi dikasteriji« preučiti vprašanja, ki se nanašajo na notranjo oblast teh Cerkva, pa tudi verjetnost, ali jih je mogoče prepustiti višjim organom teh Cerkva, če odstopajo od veljavnega Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva (kanonsko pravo). (Praedicate Evangelium, člen: 82)
Naloga dikasterija je tudi skrb za vernike vzhodnih Cerkva, ki živijo v cerkvenih okrožjih Latinske cerkve, zagotavljanje škofov vizitatorjev in kjer je to mogoče, tudi ustrezno hierarhijo, v primerih, ki to zahtevajo, kar stori po predhodnem posvetovanju z dikasterijem, ki je pristojen za ustanavljanje posameznih cerkva na določenem območju. Tam, kjer so vzhodne Cerkve od nekdaj številčnejše, vodi delovanje misijonarjev in njihov apostolat, tudi če ju opravljajo misijonarji Rimskokatoliške Cerkve. (Praedicate Evangelium, člen: 86)
Zgodovina Prvi, ki je poskušal ustanoviti ustanovo, pristojno za vprašanja v zvezi z vzhodnimi Cerkvami in odnose z njimi, je bil papež Gregor XIII. (1572-1585), ki je ustanovil posebno kongregacijo s polnim imenom Kongregacija za reformacijo Grkov, ki živijo v Italiji in redovnikov ter menihov reda svetega Bazilija, zadolžil jo je za reformiranje reda svetega Bazilija ter reševanje vprašanj v zvezi s katoličani bizantinskega obreda, hkrati pa tudi za vrnitev oporečnikov iz vzhodnih Cerkva v Katoliško Cerkev. Leta 1585 so bile te naloge dodeljene drugi kongregaciji, pristojni za katoliško vero in religijo, ki je sčasoma postala Kongregacija za širjenje vere (Congregatio de Propaganda Fide), ki jo je leta 1599 ustanovil papež Klemen VIII., sedaj je to Dikasterij za nauk vere. Urban VIII. je leta 1627 za vprašanja v zvezi z vzhodno Cerkvijo ustanovil posebno kongregacijo (Congregatio super dubiis Orientalum). Za pravo predhodnico sedanjega Dikasterija za vzhodne Cerkve se šteje Kongregacija za vzhodne Cerkve, ki jo je z apostolsko konsititucijo Romani Pontifices 6. januarja 1862 ustanovil papež Pij IX. in se je tedaj imenovala Congregatio de Propaganda Fide pro negotiis ritus orientalis. Papež Pavel VI. ji je z apostolsko konstitucijo Regimini Ecclesiae Universae z dne 15. avgusta 1967 ime spremenil v Kongregacijo za vzhodne Cerkve (Congregatio pro Ecclesiiis Orientalibus).
Papež Janez Pavel II. je z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus dodatno pojasnil delovanje tedanje kongregacije, ki je imela ad normam iuris (po zakonskih določilih) enako oblast nad eparhi, škofi, klerom, redovniki in verniki vzhodnih Cerkva, kot jo imajo drugi sedanji dikasteriji nad škofi, kleriki, duhovniki, ustanovami posvečenega življenja, družbami apostolskega življenja, redovniki in verniki latinskega obreda.
Papež Frančišek je z apostolsko konstitucijo Praedicate Evangelium (veljavno 5. junija 2022) Kongregacijo za vzhodne Cerkve preoblikoval v Dikasterij za vzhodne Cerkve, ter določil tudi naloge in pravne norme, ki ga sedaj urejajo.
Dikasterij ima izključno pristojnost tudi v Egiptu, na Sinajskem polotoku, v Eritreji in severni Etiopiji, južni Albaniji in Bolgariji, na Cipru, v Grčiji, Iranu, Iraku, Libanonu, Palestini, Siriji, Jordaniji in Turčiji.
Organiziranost Dikaserij vodi in mu predseduje prefekt, ob pomoči tajnika, uradnikov in svetovalcev. V kolikor je to mogoče, morajo biti sui iuris izbrani med verniki vzhodnih Cerkva in med verniki latinske oz. zahodne Cerkve. A iure (po zakonu) so člani tega dikasterija patriarhi in višji nadškofi vzhodnih Cerkva, ter prefekt Dikasterija za pospeševanje edinosti med kristjani. (Praedicate Evangelium, člen: 83)
Prefekti Claudio Gugerotti je bil apostolski nuncij v Gruziji, Armeniji, Azerbajdžanu, Belorusiji, Ukrajini in Združenem kraljestvu, ima pa tudi doktorat iz vzhodnih cerkvenih znanosti. Leta 1985 je postal član Kongregacije za vzhodne Cerkve, med letoma 1997 in 2001 pa je bil njen podtajnik. Za nadškofa je bil imenovan leta 2001.
Papež Frančišek je Claudia Gugerotti-ja 21. novembra 2022 imenoval za prefekta novega Dikasterija za vzhodne Cerkve, ter ga leta 2023 povzdignil v kardinala.
Njegov predhodnik na mestu prefekta, kardinal Leonardo Sandri, se je upokojil leta 2022, tik pred preoblikovanjem nekdanje kongregacije v Dikasterij za vzhodne Cerkve.
Sklici
Viri
Glej tudi Dikasterij Dikasterij za medverski dialog
Zunanje povezave Papež Leon XIV. vzhodnim katoličanom: Cerkev vas potrebuje! pridobljeno 25. avgusta 2025
Kategorija:Rimska kurija Kategorija:Dikasteriji Kategorija:Ustanovitve leta 2022