Perillus bioculatus je plenilska vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, izvorno razširjena v Severni Ameriki. Vrsta je pomembna predvsem kot učinkovit plenilec koloradskega hrošča, zaradi česar so jo vnesli v več drugih delov sveta za biološki nadzor tega škodljivca krompirja.
Opis thumb|left|Osebek s svetlim vzorcem Odrasle živali imajo gledano z vrha obliko ščita, kot je značilno za ščitaste stenice, in zrastejo približno centimeter v dolžino, pri čemer so samci v povprečju nekoliko manjši od samic. Imajo črno osnovno obarvanost s kontrastnim vzorcem svetlih črt, najzanesljiveje jih je možno prepoznati po tem, da je vzorec na hrbtnem ščitku (scutellum) v obliki črke Y, na sprednjem delu oprsja tik za glavo pa v obliki dveh črnih lis na svetli podlagi, po čemer je vrsta dobila tudi ime. Črte so različnih barv, od bele do živordeče, najpogosteje pa rdečkasto oranžne. Barva je posledica nalaganja pigmenta karotena, ki ga dobijo iz ličink koloradskega hrošča. Karoten med razvojem pri višjih temperaturah zaradi oksidacije razpade, zato imajo takim pogojem izpostavljene stenice svetlejši vzorec.
Nimfe prvih stadijev so črne z rdečim zadkom, podobne tistim pri vrsti Podisus maculiventris, v kasnejših stadijih pa se začne izražati vzorec črt kot pri odraslih. V zadnjih dveh stadijih nimfe so vidne zasnove za krila.
Življenjski krog in ekologija Samice izlegajo jajčeca v skupkih od 10 do 25, ki se izležejo po približno enem tednu. Nimfe prvega stadija se zadržujejo v gruči, posebnost te vrste pa je, da je tendenca po združevanju v gruče opazna tudi pri nimfah do četrtega stadija, predvsem pri nižjih temperaturah. Hitrost razvoja je odvisna od temperature zraka, do preobrazbe v odraslo žival traja okrog tri tedne. Pri temperaturah, nižjih od 15 ºC, se razvoj ustavi. Na leto se razvijeta dva do trije rodovi. Odrasli se jeseni prenehajo razmnoževati, zimske mesece pa prebijejo v mirovanju dokler se spomladi temperatura spet ne dvigne nad kritično, takrat se spet začnejo razmnoževati.
Nimfe prvega stadija se ne prehranjujejo in sesajo rastlinske sokove le zato, da dobijo vodo. Takoj po prvi levitvi pričnejo iskati plen. Prehranjujejo se z različnimi vrstami hroščev, predvsem lepenci, pri čemer pa vsaj v laboratorijskih pogojih preferirajo koloradske hrošče. Napadajo vse razvojne stadije, najhitrejši razvoj in največjo sposobnost preživetja pa so zabeležili pri prehranjevanju z jajčeci. Do konca razvoja lahko ena stenica poje 300 jajčec, 3 do 4 starejše ličinke ali pet odraslih koloradskih hroščev. Plen najdejo tudi tako, da se usmerijo proti izvoru hlapnih spojin, ki jih rastlina izloča zaradi objedanja.
Uporaba V Severni Ameriki, kjer ta stenica izvorno živi, je eden najučinkovitejših avtohtonih plenilcev koloradskega hrošča, vendar je njena številčnost posebej v začetku sezone običajno premajhna, da bi izvajala zadosten nadzor škodljivca na območjih pridelave. Možen pristop bi bil načrtno gojenje in izpuščanje stenic, posebej na začetku sezone (t. i. ojačevalni biološki nadzor), vendar v praksi to ni ekonomsko privlačno v primerjavi s ceno drugih ukrepov za zatiranje, zato se ne izvaja v večjem obsegu. Stenica je tudi občutljiva na insekticide in druge pesticide.
Vrsto so od 1950. let dalje večkrat poskušali naseliti v Evropi, kjer se je v desetletjih pred tem razširil prav tako iz Severne Amerike zanešeni koloradski hrošč in pričel povzročati veliko škode v pridelavi krompirja. Vendar domnevno zaradi neustreznega podnebja in neusklajenosti življenjskega kroga obeh organizmov v tem delu sveta do konca 20. stoletja načrt ni uspeval. Le na jugovzhodu celine (Balkan, Turčija, jug Rusije) so bile odkrite manjše prostoživeče populacije. Šele v 21. stoletju so biologi odkrili, da je začela stenica pleniti avtohtone žuželke, kar je pomenilo, da je lahko preživela tudi v obdobju, ko koloradski hrošč ni dostopen. Zato in verjetno zaradi podnebnih sprememb se v zadnjih letih povečuje število opažanj in območje razširjenosti se širi proti severu. Poleg Evrope je zabeležena tudi v več azijskih državah, kamor je bila očitno vnešena. V Sloveniji je bila prvič zabeležena spomladi 2025, po tistem, ko so jo opazili že v vseh sosednjih državah.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Ščitaste stenice Kategorija:Žuželke Azije Kategorija:Žuželke Evrope Kategorija:Žuželke Severne Amerike Kategorija:Žuželke Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1775