Poznanjska stolnica ali Nadstolna bazilika sv. Petra in Pavla v Poznanju je ena najstarejših cerkva na Poljskem in najstarejša poljska stolnica, ki izvira iz 10. stoletja. Je najstarejši zgodovinski spomenik v Poznanju. Stoji na otoku Ostrów Tumski severovzhodno od središča mesta.
Zgodovina Stolnica je bila prvotno zgrajena okoli druge polovice 10. stoletja znotraj utrjenega naselja (gród) v Poznanju, ki je stalo na današnjem otoku Tumski. To je bilo eno glavnih političnih središč v zgodnji poljski državi in je vključevalo vojvodsko palačo (ki jo arheologi izkopavajo od leta 1999 pod cerkvijo Device Marije, ki stoji pred stolnico). Palača je vključevala kapelo, morda zgrajeno za Dobrowo, krščansko ženo prvega poljskega zgodovinskega vladarja Mješka I. Mješko I. sam je bil krščen leta 966, verjetno v Poznanju – to velja za ključni dogodek pri pokristjanjevanju Poljske in utrjevanju države. Cerkev je bila zgrajena približno v tem času; leta 968 je bila povzdignjena v status stolnice, ko je na Poljsko prišel prvi misijonarski škof Jordan.
Sveti Peter je postal zavetnik cerkve, ker je kot prva stolnica v državi imela pravico imeti istega zavetnika kot bazilika sv. Petra v Vatikanu. Predromanska cerkev, ki je bila zgrajena v tistem času, je bila dolga približno 48 metrov. Ostanki te stavbe so še vedno vidni v kleteh današnje bazilike. Prva cerkev je obstajala približno sedemdeset let, vse do obdobja poganske reakcije in vpada češkega vojvode Břetislava I. (1034–1038). Stolnica je bila obnovljena v romanskem slogu, ostanki katerega so vidni v južnem stolpu.
V 14. in 15. stoletju je bila cerkev obnovljena v gotskem slogu. Takrat je bil dodan venec kapel. Požar leta 1622 je povzročil tako veliko škodo, da je stolnica potrebovala popolno prenovo, ki je bila izvedena v baročnem slogu. Še en večji požar je izbruhnil leta 1772 in cerkev je bila obnovljena v neoklasicističnem slogu. Leta 1821 je papež Pij VII. povzdignil stolnico v status metropolitanske nadstolnice in ji dodal drugega zavetnika - svetega Pavla. Zadnji veliki požar se je zgodil 15. februarja 1945 med bitko pri Poznanju in njegovim zavzetjem s strani Rdeče armade s pomočjo poljskih prostovoljcev. Škoda je bila tako huda, da so se konservatorji odločili vrniti k gotskemu slogu, pri čemer so kot osnovo uporabili srednjeveške ostanke, ki jih je odkril požar. Stolnica je bila ponovno odprta 29. junija 1956. Leta 1962 je papež Janez XXIII. cerkvi podelil naziv manjša bazilika.
Trenutni videz cerkve thumb|left|Vzhodni tloris stolnice thumb|Notranjost stolnice thumb|Strop stolnice Stolnica je triladijska bazilika. Dvanajst kapel in dve zakristiji se pridružujeta stranskima ladjama in ambulatoriju. Cerkev je dolga 81 metrov in široka 43,5 metra. Cerkvena stolpa se dvigaata 62 metrov visoko. Gotsko okno nad portalom krasi rozeta in je bilo po delni razkritosti med obnovo rekonstruirano v gotskem slogu, prav tako stopničasti zatrep. Vtis pročelja oblikujeta tudi baročna zvonika iz leta 1772, rekonstruirana leta 1952. Zasnova kornega kompleksa je nenavadna. Korni ambulatorij, izposojen iz francoske katedralne gotike, je okronan s tremi stolpiči (tloris št. 16), katerih luči osvetljujejo ambulatorij. Triforij kornega poligona je prav tako redek motiv v vzhodni Evropi. Kor ima rekonstruiran križno-rebrast obok, ladje pa zvezdaste oboke.
Oprema Med gotsko obnovo po drugi svetovni vojni so v stolnici našla svoj prostor številna zgodovinska umetniška dela z drugih lokacij. Retabel glavnega oltarja (tloris št. 17), poznogotski triptih iz župnijske cerkve v Guhrauu, je najpomembnejši kos opreme stolnice. Verjetno je bil ustvarjen v delavnici v Vroclavu leta 1512. V osrednjem delu krilnega oltarja so tri ženske figure: Marija z detetom Jezusom ter svetnici Barbara in Katarina. Omeniti velja tudi poznogotske korne klopi iz začetka 16. stoletja, ki so prišle iz Görlitza (nekdanje korne klopi cerkve Svete Trojice), ter baročna prižnica in krstilnik iz leta 1720, ki sta prišla iz protestantske cerkve Milosti v Militschu. Med originalno opremo cerkve spadajo pet epitafov iz delavnice Vischer in bogato okrašene kapele. V Zlati kapeli (tloris št. 6) je mavzolej Mješka I. in Bolesława Chrobryja. Drug primer je grobnica družine Górki v kapeli sv. Križa (tloris št. 5). Zasnoval jo je Hieronim Canavesi leta 1574 in velja za eno najpomembnejših del poljskega renesančnega kiparstva.
V skladu s pomenom poznanjske stolnice v poljski zgodovini so bile v zadnjem času narejene tudi spremembe. Na primer, leta 1995 je bil ob 700. obletnici kronanja kralja Przemisla II. kapeli sv. Stanislava, škofa, dodan bronasti nagrobnik, ki ga je zasnoval Marian Konieczny.
V kripti si lahko ogleda relikvije predromanske cerkve. Ob nekdanji grobnici Mješka I. in Bolesława Chrobryja je ohranjen peščenjakov krstilnik s premerom pet metrov. Ni zanesljivih dokazov, ki bi podpirali trditev, da gre za ostanek krstilnice, zgrajene med Mješkovo vladavino – torej pred gradnjo prve cerkve – in da je bil knez Poljanov krščen tukaj leta 966. Nadaljnje ostanke zidov srednjeveških stavb si lahko ogleda v kripti.
Orgle je leta 2001 izdelal Jan Drozdowicz. Imajo 51 registrov na treh manualih in pedalu. Tipke so mehanske, pogon pa električen.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Official cathedral website Archdiocese of Poznań at Catholic-Hierarchy.com Sacred Restorations: Polish Cathedrals Built Anew
Kategorija:Zgradbe in objekti v Poznanju Kategorija:Bazilike na Poljskem Kategorija:Gotska arhitektura na Poljskem