Staro mestno jedro Poznanja je osrednja soseska mesta Poznanj na zahodu Poljske, ki pokriva območje nekoč obzidanega srednjeveškega mesta Poznanj. V poljščini se imenuje Stare Miasto, čeprav se to ime lahko nanaša tudi na širše upravno okrožje Stare Miasto, ki se razteza čez večino mestnega središča in severne dele mesta.

Središče starega mestnega jedra je Stary Rynek, Stari trg, kjer stoji zgodovinska mestna hiša v Poznanju (Ratusz). Predstavlja slavo Poznanja od njegove ustanovitve leta 1253. V enem od stolpov mestne hiše stojita dva majhna kozla, ki se vsak dan opoldne trkata z glavama. Na zahodnem koncu starega mestnega jedra je hrib Przemysł (Góra Przemysla), na katerem je nekoč stal kraljevi grad. Srednjeveški kraljevi grad v Poznanju je bil med letoma 2011 in 2016 obnovljen.

Mestno obzidje so podrli, ko se je mesto v začetku 19. stoletja širilo, vendar se razporeditev ulic v starem mestnem jedru še vedno zelo ujema z nekdanjim zaščitenim mestom, z mrežo ozkih ulic. Ohranjene fragmente obzidja, od katerih so nekateri bili dodatno rekonstruirani, si lahko ogleda na ulici Stawna in ulici Ludgardy, poleg Chopinovega parka na jugu Starega trga, najboljši deli pa so na ulici Masztalarska na severu.

Staro mestno jedro Poznanja je 28. novembra 2008 uvrščeno na seznam poljskih uradnih nacionalnih zgodovinskih spomenikov (Pomnik historii), skupaj z drugimi deli zgodovinskega jedra mesta. Njegov seznam vzdržuje Poljski odbor za nacionalno dediščino.Geographical definition of the Historyczny zespół miasta Poznania (Polish language) with the associated map

Zgodovina Mesto Poznanj sta leta 1253 po magdeburškem pravu ustanovila velikopoljska vojvoda Przemisl I. in Boleslav na mestu obstoječega naselja v bližini cerkve sv. Gottharda na levem bregu reke Varte. Nekdanja poznanjska trdnjava na Ostrówu Tumskem je bila prenesena na škofa. Poznań: przewodnik po zabytkach i historii. Poznań: Wydawnictwo Miejskie, 2003, str. 31. ISBN 83-87847-92-5. Mesto je dobilo ulice v obliki šahovnice, z 2 hektarjema velikim trgom v središču. Zahodni del se je vzpenjal na hrib, kasneje imenovan Grajski grič, na katerem je bil postavljen kraljevi grad. Sprva so bile stavbe lesene, a so jih hitro nadomestili z opečnimi. Leta 1536 je izbruhnil velik požar, ki je uničil skoraj četrtino stavb.Zamek książąt, królów, starostów. „Kronika Miasta Poznania”, str. 157, 2004. Wydawnictwo Miejskie. ISSN 0137-3552 Po tem je bilo mesto obnovljeno v renesančnem slogu. V 17. in 18. stoletju so Poznanj večkrat uničile vojne, ki so opustošile mesto. Leta 1725 je skozi mesto divjal orkan, ki je uničil stolpa mestne hiše in župnijske cerkve. Šele med vladavino Stanislava Avgusta je bilo mesto obnovljeno po zaslugi prizadevanj Komisije za dober red. Edina sprememba mestnih meja Poznanja pred delitvami se je zgodila v začetku 18. stoletja – mestno obzidje v jugovzhodnem delu mesta je bilo premaknjeno zaradi gradnje jezuitske cerkve in kolegija.

Leta 1793 je Poznanj padel pod prusko oblast. Prusi so kmalu začeli rušiti župnijsko kolegijsko cerkev, ki je stala na današnjem Kolegiackem trgu in mestno obzidje. Leta 1803 je zgorela judovska četrt, ki je bila med ulicama Wielka in Żydowska in je bila sestavljena predvsem iz lesenih stavb. Četrt je bila obnovljena po novem uličnem načrtu. Leta 1839 je bila zgrajena ulica Nowa (danes ulica Paderewskiego), ki je povezovala staro mestno jedro z novim mestnim jedrom.Poznań: przewodnik po zabytkach i historii. Poznań: Wydawnictwo Miejskie, 2003, str. 107. ISBN 83-87847-92-5.

Med drugo svetovno vojno je bilo februarja 1945 uničenih približno 60 % starega mestnega jedra. Rekonstrukcija je bila končana v začetku 1960-ih. Stavbe so bile večinoma obnovljene v svoji arhitekturni obliki iz 16. do 18. stoletja. Izjemi sta sodobni stavbi sukiennice (v kateri domuje Velikopoljski vojaški muzej, podružnica Narodnega muzeja v Poznanju) in arzenal (v katerem je med drugim Mestna galerija "Arzenal").

Spomeniki Poznanjska mestna hiša Trgovske hiše; vrsta trgovskih hiš (domki budnicze) iz 16. stoletja, pobarvanih v večbarvnem vzorcu (1953–1961), z arkadami s stojnicami s spominki, obrnjenimi proti vzhodu. Ena od hiš (št. 17) ima grb – sled in tri palme – trgovskega ceha, po katerem so hiše dobile ime. Mestna tehtnica - rekonstrukcija Stražarnica; (Odwach), obrnjena proti zahodu, prvotno lesena stavba iz 18. stoletja, obnovljena v klasicističnem slogu med letoma 1783 in 1787, močno poškodovana leta 1945, obnovljena med letoma 1949 in 1951 in uporabljena kot muzej. Danes v njej domuje muzej, posvečen Velikopoljski vstaji (1918–1919). Dominikanska cerkev Katarinina cerkev Cerkev Presvete Jezusove krvi Župnijska bazilika - Nekdanja jezuitska cerkev Frančiškanska cerkev Cesarski grad, Poznanj - Rekonstrukcija

Med hišami ob robu glavnega trga so pomembne: št. 45, 46 in 47 na vzhodni strani trga, v katerih je Muzej glasbil. št. 48, rekonstruirana gotska stavba, za katero so arheologi odkrili ostanke trgovske hiše iz poznega 13. stoletja, najstarejše znane opečne stavbe v mestu na levem bregu, ki je verjetno pripadala ustanovitelju mesta, *Thomasu iz Gubna. št. 50, rekonstruirana poznogotska stavba, na kateri je plošča, ki prikazuje najvišjo gladino vode med najhujšo poplavo v mestu leta 1736. št. 78 na zahodni strani, znana kot Działyński palača. št. 91 na severni strani, znana kot Mielżyński palača.

Druge značilnosti glavnega trga so pranger (poljsko pręgierz) in vodnjak s Perzefono na vzhodni strani pred mestno hišo; kip sv. Janeza Nepomuka in fontane, ki prikazujejo bogove Apolona, ​​Neptuna in Marsa. V osrednji skupini stavb je vodnjak, ki prikazuje Bamberko (Bamberko). Pranger iz Poznanja stoji v bližini severovzhodnega vogala mestne hiše.

Sklici

Viri Henryk Kondziela, Stare Miasto w Poznaniu. Przewodnik, Poznań 1975, Wydawnictwo Poznańskie Poznań, przewodnik po zabytkach i historii, Poznań 2003, Wydawnictwo Miejskie, Franciszek Jaśkowiak, Włodzimierz Łęcki, Poznań i okolice. Przewodnik, Warsaw 1983, Sport i Turystyka, Magdalena Warkoczewska (ed.), Kronika Miasta Poznania nr 2003/2, W cieniu wieży ratuszowej, Poznań 2003, Wydawnictwo Miejskie, ISSN 0137-3552

Zunanje povezave

Kategorija:Poznanj