Hindujski šahiji, znani tudi kot kabulski šahiji in udi šahiji, so bili dinastija, ustanovljena med letoma 843 in 1026 n. št. Skoraj dve stoletji so prestajali več valov osvajanj, njihovo osrednje ozemlje pa je bilo opisano kot območje Gandare in vzhodnega Afganistana, ki je obsegalo območje do reke Sutledž v današnjem Pandžabu in se širilo v dolino Kangra. Cesarstvo je ustanovil Kalar okoli po strmoglavljenju Lagaturmana, zadnjega turškega šahi kralja.
Zgodovina hindujskih šahijev se začne leta 843 n. št., ko je Kalar odstavil zadnjega turškega šahijskega vladarja, Lagaturmana. Nasledil ga je Samanta in med njegovo vladavino je bila regija Kabul izgubljena v korist perzijske Safaridske dinastije. Lalija je kmalu zatem zamenjal Samanto in ponovno osvojil Kabul, hkrati pa si je podjarmil tudi regijo Zabulistan. Omeniti velja tudi, da se je spopadel s Samkaravarmanom iz dinastije Utpala, kar je povzročilo njegovo zmago in slednjega smrt v Hazari. Bhimadeva, naslednji pomemben vladar, je najpomembnejši za premagovanje Samanidov v Gazniju in Kabulu kot odgovor na njuna osvajanja. Džajapala je nato prevzel nadzor in se znašel v konfliktu z novo ustanovljenim Gaznavidskim cesarstvom, od katerega je bil na koncu poražen. Med njegovo vladavino in vladavino njegovega sina in naslednika Anandapale je bilo osvojeno kraljestvo Lahore. Naslednji šahijski vladarji so se vsi uprli Gaznavidom, vendar na koncu neuspešno, kar je povzročilo propad cesarstva leta 1026 n. št.
Viri Z dvorov hindujskih šahijev se ni ohranila nobena literatura. Za razliko od turških šahijev je iz kronik sosednjih sil – Kašmirja in Gaznavidov – mogoče dobiti le delne informacije. Od prvih je edini ohranjeni vir Kalhanin Rajatarangini (1148–1149). Od slednjih so tu Tārīkh al-Hind Al-Birunija (ok. 1030), Tārīkh-i Bajhakī Abu'l-Faḍla Bajhakija (ok. konec 11. stoletja), Zajn al-Akhbar Abu Sa'ida Gardezija in Kitab-i Yamini al-Utbija (ok. 1020).
Kovanci desno|sličica|290x290_pik|Nekateri najzgodnejši kovanci hindujskih šahijev. Spredaj : Ležeči bik z napisom Nagari :18x18_pik18x18_pik15x15_pik15x15_pik18x18_pik Šri Spalapati Zadaj : jezdec s poškodovano baktrijsko pisavo : ςρι ςπaλaπaτι Sri Spalapati tj. "Gospod vrhovni poveljnik".
Izvor sličica|Konjenik na kovancu Spalapatija, tj. "vojakovnega poglavarja". Pokrivalo so razlagali kot turban. Al-Biruni, iranski poliglot in edini sodobni vir o dinastiji, je hindujske šahije opisal kot brahmane. Vendar pa je to stališče v nasprotju z mnenji avtorjev iz poznejših stoletij. Kašmirski zgodovinar Kalhana je v svojem delu Radžatarangini iz 12. stoletja opisal hindujske šahije kot kšatrijskega porekla. André Wink potrjuje Birunijev opis dinastije šahijev kot brahmanov, vendar tudi navaja, da jih vsi poznejši viri imenujejo kšatriji.
Zgodovina
Kalar: Prvi hindujski šahiji
Ustanovitev Abasidi pod vodstvom kalifa Al-Ma'muna so leta 815 n. št. premagali kabulsko vejo turških šahijev, ki so napadli Horasan. Po tem porazu se turški šahiji niso morali le spreobrniti v islam, temveč so morali odstopiti tudi ključna mesta in regije. Zdi se, da je kmalu sledil še en pohod proti gandharski veji, pri čemer je kalifat segel na vzhodu vse do reke Ind in povzročil kritičen poraz. V zameno za suverene pravice do obeh ozemelj je bilo treba plačati visok letni davek.
Turški šahiji so se znašli v negotovem stanju in okoli je zadnjega vladarja Lagaturmana odstavil eden od njegovih ministrov, brahmanski vezir po imenu Kalar. Edini opis dogodkov izvira iz Al-Birunija: Lagatarmanovo neprimerno vedenje je njegove podložnike pripeljalo do številnih pritožb pri Kalarju, ki je, ko je naletel na zaklad, hitro kupoval pot na oblast. Kalar je kralja zaprl zaradi korupcije in postal vršilec dolžnosti regenta, preden je trajno uzurpiral prestol. V Gandari je bila tako ustanovljena nova dinastija "hindujskih šahijev". Nihče razen Al-Birunija ne omenja Kalarja; o njegovi vladavini, ozemeljskem obsegu ali celo o datumih njegovega vladanja ni znanega nič. sličica|Nerazbarvana serija Spalapati (kovnica Kabul) – tehta med 3,1 in 3,5 g z enakomerno vsebnostjo 70 % srebra. Spredaj : Bik z oznako trisule na grbi, z napisom Nagari :16x16_pik18x18_pik13x13_pik13x13_pik15x15_pik16x16_pik13x13_pik Śri Spalapatideva "Gospod vrhovni poveljnik". Zadaj : Konjenik z15x15_pik a v Nagariju na levi in simbol na desni. sličica|Precej degradirana serija Samantadeva (kovnica Kabul) – tehta med 2,9 in 3,9 g s spremenljivo vsebnostjo od 60 do 70 % srebra. Spredaj : Bik z oznako trisule na grbi, z napisom Nagari :16x16_pik15x15_pik15x15_pik13x13_pik16x16_pik13x13_pik Šri Samantadeva . Zadaj : Jezdenec z16x16_pik bhī v Nagariju na levi in simbol na desni.
Samanta Al-Biruni ugotavlja, da je bil Samanta Kalarjev naslednik in morda njegov sin, vendar njuno genealoško razmerje ni opisano. Tako kot v primeru Kalarja tudi tukaj ni nobenih informacij o njegovi vladavini ali celo o njegovem dejanskem imenu, in zdi se, da je posnemal turški šahijski sistem, po katerem na njegovih kovancih ni bilo imena. Prototip serije Samanta so sledili vsi prihodnji hindujski šahijski vladarji in celo muslimanski Gaznavidi, ki so nasledili hindujske šahije.
Izguba Kabula Leta 870 n. št. je Ja'kub ibn al-Lejf, ustanovitelj nedavno oblikovane Safaridske dinastije, vkorakal na Kabul. Po Tarikh-i Sistanu so se Safaridi spopadli z dinastijo Zunbil s sedežem v današnjem Gazniju in po porazu je sin Zunbilov pobegnil na območje, ki ustreza Kabulu, kar je povzročilo Jakubovo invazijo The Last Two Dynasties of The Shāhis. Številni viri potrjujejo, da je Ja'kub abasidskemu kalifu Al-Mu'tamidu iz Kabula prinesel idole in slone, vendar ni jasno, ali to kaže na mesto ali na dolino Kabul, čeprav je po Rehmanu slednje najverjetneje. Rawżat aṣ-ṣafāʾ navaja, da je bil vladar Kabula ujet, čeprav ni jasno, ali je bil to Samanta. Regija je bila pod nadzorom Safaridov do leta 878 n. št., preden jo je ponovno zavzel Lalija, naslednik Samante.
Lalija
Ponovna osvojitev Kabula in invazija na Gazno Lalija je bil prvi šahi, ki ga omenja Kalhana. Upodobljen je kot velik vladar z ogromno močjo, ki je dosegla standard, v katerem so kralji drugih regij iskali zatočišče v njegovi prestolnici Udabhanda, kar je sprememba v primerjavi s prejšnjo prestolnico Kabul. Ni znano, ali je Ja'kub priključil ali napadel deželo Gandara, Rehman pa domneva, da je bila pod kraljestvom Lalije.
Khudrajaka, safaridski guverner Kabula, naj bi svojo vladavino končal leta 880 n. št., vendar ni znano, kaj je povzročilo njegov padec. Domneva se, da je bil vpleten Lalija, saj je bil Kabul ob naslednji omembi leta 900 n. št. opisan kot ozemlje, ki se je vrnilo k ozemlju šahija.The Last Two Dynasties of The Shāhis. Amr ibn al-Lejf je leta 879 n. št. nasledil Jakuba kot Amr safaridske dinastije. V Tarikh-i Sistanu je zapisano, da sta »dva indijska kralja«, rekonstruirana kot Toramana in Asata, opisana kot guvernerja in sinova Lalijina, izkoristila Amr al-Lejfovo zaokupljenost z upori v Horasanu in leta 900 n. št. uspešno napadla Gazni ter premagala safaridskega guvernerja Fardagina, čeprav Tarikh ne pove jasno, ali je šlo za regijo Zabulistan ali za mesto.The Last Two Dynasties of The Shāhis.
Agresija z dinastijo Utpala Kalhana ugotavlja, da je bil Lalija pomemben zaveznik gudžaratskega vladarja Alakhane proti spletkam dinastije Utpala, katere vladar Samkaravarman je okoli leta 902 n. št. napadel hindujske šahije, vendar Kalhana nadalje navaja, da je Lalijina »mogočna slava zasenčila kralje severa«. Samkaravarmana je v Hazari ubila zablodela puščica, učenjaki pa navajajo Lalijino vlogo pri njegovi smrti.The Last Two Dynasties of The Shāhis. Leto kasneje je njegov naslednik Gopalavarman ponovno napadel ozemlje šahije, da bi odstavil uporniškega šahija, in postavil Lalijinega sina Toramano z novim imenom »Kamaluka«.
Kamaluka O vladavini hindujskega šahija Kamaluka ni znanega nič dokončnega, razen da ga je nasledil sin Bhimadeva. Sočasno z njegovo vladavino so Safaridi hitro izgubili svojo oblast v korist Samanidov in nekje po letu 913 n. št. je vakuum oblasti privedel do vzpona prijateljske sile v provinci Gazna, dinastije Lavik, ki je cvetela do leta 962 n. št. in se zapletla v zakonske zveze s hindujskimi šahi. Obstajajo različna neutemeljena ugibanja o končnem datumu Kamalukove vladavine, ki segajo od leta 900 do 950.
Bhimadeva sličica|Močno poškodovana serija Bhimadeva – najdena skoraj izključno v Afganistanu in tehta med 3,1 in 3,2 g. Spredaj : Ležeči bik z legendo16x16_pik15x15_pik15x15_pik16x16_pik13x13_pik Šri Bhimadeva . Zadaj : Jezdec drži zastavo;14x14_pik na v Nagariju na levi; sled simbola na desni. Bhimadeva, omenjen kot 'Bhima' na Al-Birunijevem seznamu in identificiran s serijo kovancev Śri Bhīmadeva, je bil poleg Lalije eden najuspešnejših vladarjev hindujskih šahijev. Njegov vzpon na oblast je bil sočasen z rastjo sosednjih hindujskih kraljestev, kot je bilo cesarstvo Pala. Glede na kamniti napis Khadžuraho je bila dolina Kangra pod oblastjo šahijskega kralja, za katerega se domneva, da je Bhimadeva, in domneva se tudi, da je bilo mesto Bhimanagar v današnji Kangri poimenovano po njem. Radžatarangini navaja, da se je Bhimina hči poročila s kašmirskim kraljem iz dinastije Lohara, njegova vnukinja, omenjena kot Dida, pa je postala kraljica in zadnja vladarica dinastije Utpala.
Zmaga nad Samanidskim cesarstvom V zadnjih letih Bhimine vladavine, okoli leta 962, je Alp-Tegin, uporniški turški poglavar Samanidskega cesarstva, priključil regiji Zabulistan in Kabul z namenom, da bi začel sveto vojno proti dinastiji Lavik in hindujskim šahijem. Kralj Lavik je pobegnil v šahijsko domeno v upanju, da bo dobil okrepitve za osvojitev izgubljenega ozemlja, in okoli leta 963 je Bhimadeva uspešno zavzel Gazni. Ta zmaga je vklesana v napis na Hundovi plošči, datiran na okoli leta 989 n. št., med vladavino naslednjega šahija Džajapale.The Last Two Dynasties of The Shāhis.
Bhimina smrt je kronološko umeščena v obdobje od 964 do 965 n. št. Napis na Hundovi plošči pripisuje njegovo smrt temu, da se je »zažgal zaradi Šivine želje, ne pa zaradi strašnega sovražnika«, kar nakazuje na ritualni samomor, odsotnost kakršnih koli omenjenih političnih neuspehov pa še dodatno podpira sklep, da je umrl v takšnih okoliščinah. Okoli leta 965 n. št. je Abu Išak, naslednik Alp-Tegina, po Bhimini smrti ponovno odvzel Gazni dinastiji Lavik.
Džajapala Bhimadevini nasledniki bi vsi imeli priimek "Pala", muslimanski viri pa dajejo meglene namige o sporu glede nasledstva, zaradi česar mnogi domnevajo, da ista družina ni več vladala. Rahman se ne strinja, da obstajajo zadostni dokazi v prid takšni hipotezi ali sklepu.
Odpor pred Gaznavidi Bilgetegin je nasledil Abu Išaka Ibrahima ob njegovi smrti novembra 966 in vladal približno devet let, preden je bil umorjen med invazijo na Gardiz, zadnji bastion Lavikov. Njegov naslednik Piri je bil opisan kot pijanec, čigar zatiralska vladavina je državljane Gazne pripeljala do zahteve po Lavikovi vrnitvi. Lavik se je s pomočjo "sina Kabulskega šaha" odpravil na še eno ekspedicijo in se srečal z muslimanskimi silami na območju Čarha. Oba sta v vojni izdihnila in muslimanske sile so kljub številčni manjvrednosti dosegle prepričljivo zmago. Sabuktigin je postal nesporni vodja regije Gazni, saj je kasneje strmoglavil Pirija. Kabul je bil za vedno izgubljen in položen je bil temeljni kamen Gaznavidskega cesarstva.