Mongolska pisava

Tradicionalna mongolska pisava, znana tudi kot hudum mongol bičig, je bila prva mongolska pisava, prirejena za mongolski jezik. V rabi je bila do uvedbe cirilice leta 1946. Tradicionalno se piše v navpičnih vrstah od zgoraj navzdol in od leve proti desni. Izhaja iz stare ujgurske abecede in je prava abeceda s črkami za soglasnike in samoglasnike. Prilagojena je bila tudi za ojratščino in mandžurščino. Abecede, ki temeljijo na tej klasični navpični pisavi, se še vedno uporabljajo v Mongoliji in Notranji Mongoliji za pisanje mongolščine, šibejščine in eksperimentalno tudi evenščine.

Računalniški operacijski sistemi se počasi prilagajajo in podpirajo mongolsko pisavo, vendar je podpora nepopolna ali ima težave z upodabljanjem besedila.

Zgodovina thumb|upright|Tako imenovana Džingiskanova stela ali Jesugejeva stela z najstarejšim znanim napisom v mongolski pisaviJanhunen, Juha (2006-01-27). The Mongolic Languages. Routledge. ISBN 978-1-135-79690-7

Mongolska navpična pisava se je razvila kot prilagoditev stare ujgurske abecede za mongolski jezik. Za prilagoditev ujgurske pisave mongolskemu jeziku je zaslužen Tatatunga, ujgurski pisar iz 13. stoletja, ki ga je na enem od svojih pohodov ujel Džingiskan.

Od sedmega in osmega do petnajstega in šestnajstega stoletja se je mongolski jezik ločil na južna, vzhodna in zahodna narečja. Glavni dokumenti iz obdobja srednjemongolskega jezika so v vzhodnem narečju napisano znamenito besedilo Tajna zgodovina Mongolov, spomeniki v kvadratni pisavi, kitajsko-mongolski besednjak iz štirinajstega stoletja, zapisi v mongolskem jeziku srednjega obdobja v kitajski transkripciji itd. V zahodnem narečju je napisano gradivo arabsko-mongolskega in perzijsko-mongolskega slovarja, mongolska besedila v arabski transkripciji itd.Poppe, Nicholas (1974). Grammar of Written Mongolian. Otto Harrassowitz Verlag. ISBN 978-3-447-00684-2 Medglasniški soglasniki 'ɣ/g' in 'v/w' so izginili in začel se je predhodni proces tvorbe mongolskih dolgih samoglasnikov. Začetni 'h' se je ohranil v mnogih besedah, slovnične kategorije so bile delno odsotne itd. Razvoj v tem obdobju pojasnjuje, zakaj je mongolska pisava videti kot navpična arabska pisava, zlasti zaradi sistema pik.

Sčasoma so bile narejene manjše prilagoditve glede razlik med ujgurskim in mongolskim jezikom. Znak 'zain' za '/s/' je bil opuščen, ker je bil odveč. Razvile so se različne šole pravopisa; nekatere so za preprečitev dvoumnosti uporabljale razlikovalna znamenja.

Besedilo se je pisalo navpično od zgoraj navzdol od leve proti desni. Staroujgurska pisava in njeni potomci, med katerimi so tradicionalna mongolska, ojratska, mandžurska in burjatska pisava, so edine znane navpične pisave, pisane od leve proti desni. To se je zgodilo, ker so Ujguri svojo iz sogdijske pisave izpeljano pisavo, prvotno pisano od desne proti levi, zasukali za 90 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca, da bi posnemali kitajsko pisavo, vendar brez spreminjanja relativne usmerjenosti črk.György Kara, "Aramaic Scripts for Altaic Languages", in Daniels & Bright The World's Writing Systems, 1994.

Do 18. stoletja je bilo priljubljeno pisalo trstično pero, potem pa je pod kitajskim vplivom to postal čopič.  Peresa so bila izdelana tudi iz lesa, bambusa, kosti, brona ali železa. Črnilo je bilo črno ali cinabaritno rdeče, pisalo pa se je na brezovem lubju, papirju, svilenih in bombažnih tkaninah ter lesenih ali srebrnih ploščah.

Mongolska pisava je bila sprva zlogovna, potem pa so zloge razdelili v dvanajst različnih razredov, ki so temeljili na končnih fonemih zlogov, vsi pa so se končali s samoglasniki.Chinggeltei (1963). A Grammar of the Mongol Language. New York, Frederick Ungar Publishing Co. str. 15

Mongolsko pisavo so mongolsko govoreči prebivalci v Notranji Mongoliji in Ljudski republiki Kitajski uporabljali tudi po uvedbi cirilice v Mongoliji. V Mongoliji se je mongolska pisava zatem uporabljala v omejenem obsegu. Marca 2020 je mongolska vlada napovedala, da bo do leta 2025 povečala rabo tradicionalne mongolske pisave v uradnih dokumentih, na primer v rojstnih in poročnih listih.Official documents to be recorded in both scripts from 2025, Montsame, 18 March 2020.Mongolian Language Law is effective from July 1st, Gogo, 1 July 2015. Zaradi posebnosti tradicionalne mongolske pisave velik del (40 % 藍美華. "近期內蒙古漢語教材抗爭事件觀察". ws.mac.gov.tw. Mainland Affairs Council. Arhivirano iz izvirnika 12. marca 2021. Pridobljeno 19. januarja 2023) siniziranih Mongolov na Kitajskem ne zna brati ali pisati te pisave, v mnogih primerih pa se pisava uporablja le simbolično, na primer v različnih javnih napisih.

Imena Pisava ime več različnih imen. Ker izhaja iz stare ujgurske pisave, je znana kot ujgursko-mongolska pisava. Po letu 1941 je postala znana kot stara pisava, v nasprotju z novo pisavo, ki temelji na cirilici. Znana tudi kot hudum ali nenatančna pisava, v primerjavi s pisavo todo, ki je jasna, natančna, in navpična pisava.Hersch, Roger; Andre, Jacques; Brown, Heather (1998-03-18). EP '98. Springer Science & Business Media. ISBN 978-3-540-64298-5. Sanders, Alan J. K. (2010-05-20). Historical Dictionary of Mongolia. Scarecrow Press. ISBN 978-0-8108-7452-7.Janhunen, Juha A. (2012). Mongolian. John Benjamins Publishing. ISBN 978-90-272-3820-7.Bawden, Charles (2013-10-28). Mongolian English Dictionary. Routledge. ISBN 978-1-136-15588-8.Bat-Ireedui, Jantsangiyn; Sanders, Alan J. K. (2015-08-14). Colloquial Mongolian: The Complete Course for Beginners. Routledge. ISBN 978-1-317-30598-9.Marzluf, Phillip P. (2017-11-22). Language, Literacy, and Social Change in Mongolia: Traditionalist, Socialist, and Post-Socialist Identities. Lexington Books. ISBN 978-1-4985-3486-4."Mongolian State Dictionary". mongoltoli.mn (in Mongolian). Pridobljeno 14. decembra 2017.

Pravila Smer črk je od od zgoraj navzdol, stolpci gredo od leve proti desni. Mnogi grafemi imajo tri različice, odvisno od položaja v besedi: začetnega, srednjega in končnega. V nekaterih primerih obstajajo dodatne možnosti pisanja, na primer zamenjava 'bo' z 'ba' in 'ö' v običajnem črkovanju s 'kö', zaradi boljše kombinacijo s prejšnjim ali naslednjim znakom in dodajanja harmonije pisavi.

Pisava je kljub navidezni kompleksnosti grafično minimalistična. Črke so sestavljene iz majhnega števila standardnih elementov, ki se berejo različno glede na položaj v zlogu/besedi. Diakritika se po nekaterih pravilih in v praksi ne uporablja, temelji pa na predpostavkah, da se piščeva roka pri pisanju ene besede ne bo odmaknila in da bralec dobro obvlada mongolski jezik.

V abecedi ni mogoče razlikovati številnih glasov mongolskega jezika: tako samoglasnikov 'o/u', 'ö/ü' in tudi 'a/e' na koncu besed, kot soglasnikov 't/d', 'k/g' in v nekaterih primerih 'ž/y', ki jih v ujgurskem jeziku, iz katerega je bila pisava prevzeta, ni bilo. Številni diakritični znaki so po pravilih izpuščeni: 'n' se ne zapiše pred soglasniki in na koncu besed, 'γ' pa ne pred soglasniki. Podobnost posameznih znakov je povzročila dvojni standard pisanja in posledično izgovorjavo posameznih besed, na primer 'γanča/γaγča', eden, edini. Zakoni harmonije samoglasnikov in zaporedja zlogov v mongolskem jeziku v večini primerov izključujejo dvoumnost branja.

Simbol Transkripcija Opombe začetek sredina konec latinicaPoppe Nikolaj Nikolajevič. Grammar of Written Mongolian. 3. izdaja. University of Washington, 1974. cirilica Slika:Mongol a head2.jpg Slika:Mongol a middle 2.jpg Slika:Mongol a tail 1.jpgSlika:Mongol a tail 2.jpg a А Glas običajno tvori vokalna harmonija (glej tudi 'q/γ' in 'k/g'). Slika:Mongol e head.jpg e Э Slika:Mongol i head.jpg Slika:Mongol i middle1.jpg Slika:Mongol i middle2.jpg Slika:Mongol i tail2.jpg i, yi И, Й, Ы, Ь V sodobni mongolščini na koncu besede običajno preide v mehčanje prejšnjega soglasnika. Slika:Mongol o head.jpg Slika:Mongol o middle.jpg Slika:Mongol o tail.jpg o, u О, У Branje se razlikuje glede na kontekst. Slika:Mongol oe head.jpg Slika:Mongol o middle.jpgSlika:Mongol oe middle.jpg Slika:Mongol o tail.jpgSlika:Mongol oe tail.jpg ö, ü Ө, Ү Branje se razlikuje glede na kontekst. Slika:Mongol n head.jpg Slika:Mongol n middle.jpgNa začetku zloga (n-<samoglasnik>). Slika:Mongol a middle 2.jpgNa koncu zloga (<samoglasnik>-n). Slika:Mongol a tail 1.jpg n Н Razlikuje se od srednjega in končnega položaja 'a/e' v zlogu. Slika:Mongol mng middle.jpg Slika:Mongol ngt tail.jpg ng Н, НГ Samo na koncu besede (srednja različica se uporablja v besednih zvezah). Za transkripcijo tibetanskega in sanskrtskega 'ङ'. Slika:Mongol b head.jpg Slika:Mongol mbm middle.jpg Slika:Mongol b tail.jpg b Б, В Slika:Mongol p head.jpg Slika:Mongol p middle.jpg p П Samo na začetku mongolskih besed. +Za transkripcijo tibetanskega 'པ'. Slika:Mongol q head.jpg Slika:Mongol q middle.jpg Slika:Mongol ga tail.jpg q Х Samo z zadnjimi samoglasniki. Slika:Mongol ga head.jpg Slika:Mongol ga middle.jpgSlika:Mongol q middle.jpg Slika:Mongol ga tail.jpg Slika:Mongol ga tail3.jpg ɣ Г Samo z zadnjimi samoglasniki. Kombinacija 'samoglasnik-γ-samoglasnik' se izgovarja kot en dolg glas. Zadnja različica se uporablja le, če ji sledi 'a', ki se piše ločeno od besede. Slika:Mongol k head.jpg Slika:Mongol k middle.jpg k ХSamo z začetnimi samoglasniki. Na koncu besede 'g' in ne 'k'.Slika:Mongol g tail.jpg g Г Slika:Mongol m head.jpg Slika:Mongol m middle.jpg Slika:Mongol m tail.jpg m М Slika:Mongol l head.jpg Slika:Mongol l middle.jpg Slika:Mongol l tail.jpg l Л Slika:Mongol s head.jpg Slika:Mongol s middle.jpg Slika:Mongol s tail.jpg s С Slika:Mongol sh head.jpg Slika:Mongol sh middle.jpg Slika:Mongol sh tail.jpg š Ш Izgovorjava tega znaka se ne spremeni. Slika:Mongol t head2.jpg Slika:Mongol t middle.jpgSlika:Mongol t middle2.jpgSlika:Mongol t middle3.jpg Slika:Mongol t tail.jpg t, d Т, Д Branje se razlikuje glede na kontekst. Slika:Mongol ac.jpg Slika:Mongol ac.jpg č Ч, Ц Prvotno se /tʃ'/ in /ts'/ nista razlikovala, zdaj sta odvisna od konteksta. Slika:Mongol j1 head.jpg Slika:Mongol j1 middle.jpg ǰ Ж, З Branje se razlikuje glede na kontekst. Prvotno pogosto zamenljivo z 'y'. Slika:Mongol y1 head.jpg Slika:Mongol y1 middle.jpg y *-Й, Е*, Ё*, Ю*, Я* Uporablja se pri pisanju diftongov, čeprav je v bistvu enak. Slika:Mongol r1 head.jpg Slika:Mongol r1 middle.jpg Slika:Mongol r tail2.jpg r Р Na začetku besede samo pri izposojenkah. Slika:Mongol w head.jpg Slika:Mongol w middle.jpg v В Za transkripcijo sanskrtskega 'व'. Slika:Mongol f head.jpg Slika:Mongol f middle.jpg f Ф Samo v izposojenkah iz kitajščine ali evropskih jezikov. Slika:Mongol kk head.jpg Slika:Mongol kk middle.jpg ḳ К Za transkripcijo evropskega 'К'. Slika:Mongol ts.jpg Slika:Mongol ts.jpg (c) (ц) Za transkripcijo tibetanskega /ts'/ 'ཚ' in sanskrtskega 'छ'. Slika:Mongol dz.jpg Slika:Mongol dz.jpg (z) (з) Za transkripcijo tibetanskega /dz/ 'ཛ' in sanskrtskega 'ज'. Slika:Mongol h head.jpg Slika:Mongol h middle.jpg (h) (г, х) Za transkripcijo tibetanskega /h/ 'ཧ, ྷ' in sanskrtskega 'ह'.

Opombi

Sklici

Kategorija:Pisave