Čerkasi (, ) je mesto v osrednji Ukrajini. Je upravno središče Čerkasijske oblasti kot tudi Čerkasijskega rajona znotraj oblasti.
Čerkasi je kulturno, izobraževalno in industrijsko središče Čerkasijske oblasti in osrednje gospodarske regije Ukrajine. Znan je že od 13. stoletja in je igral veliko vlogo v zgodovini celotne Ukrajine. Mesto je bilo središče dežele kozakov. Njegovi prebivalci so sodelovali v kozaških in kmečkih uporih hmelniščine in kolijivščine. Rast mesta po pridobitvi statusa oblastnega središča je privedla do njegove preobrazbe v veliko industrijsko središče in glavno kulturno središče celotne regije. Število prebivalcev Čerkasija je približno 284.459 (269.836) po oceni iz leta 2023 (2022).
Mesto leži na desnem bregu reke Dneper (natančneje ob Kremenčuškem akumulacijskem jezeru), približno 200 km južno od glavnega mesta Kijeva. Čerkasi je razdeljen na 2 mestna rajona: Sosnivski (z vasjo Oršanec) in Pridneprovski. V mestu je uprava Mestne gromade Čerkasi, ene od gromad (občin) Ukrajine. Junija 2011 je mesto praznovalo 725. obletnico.
Geografija
thumb|right|220px|Stela na vhodu v mesto, Sosnivka, maj 2020
Lega
Čerkasi leži na visokem desnem bregu reke Dneper, sredi Kremenčuškega akumulacijskega jezera. Na relief zgodovinskega dela mesta je vplival Grajski hrib (), kjer je stal Čerkasijski grad. Relief predstavljajo tudi mnoge grape v Sosnivki. Večji del Čerkasija pa se razteza po nižavju. Intenzivna urbanizacija je popačila zgodovinsko naravno krajino dneprskih hribov v Čerkasiju. Dejanja sovjetskih urbanistov so bila še posebej uničujoča.
Tako se je v začetku 1960-ih z uničenjem Cerkve Svete Trojice in naselja ter poznejšo izgradnjo spominskega kompleksa »Hrib slave« na mestu Grajskega hriba izgubila neraziskana arheološka kulturna plast, saj je bil zgodovinski relief hriba zakopan pod velikim kupom zemlje. Sčasoma je bil edinstven zgodovinski in krajinski kompleks obrežnih pobočij med rečnim pristaniščem in Čerkasijskim gradom popačen. In v 1990-ih je bil zgodovinski Čorni Jar prekrit s peskom, sredi katerega so bili nameščeni rezervoarji za odplake. Na ozemlju mesta pa so tudi zavarovana in naravovarstvena območja – na primer, s sklepom regionalnega izvršnega odbora z dne 29. marca 1991 je bilo ustanovljeno zavarovano območje Čerkasijskih obrežnih pobočij.
Mesto zavzema površino 69 km2. Dolžina mesta je 17 km vzdolž obale Kremenčuškega akumulacijskega jezera, njegova najširša točka pa je le 8 km.
Od severozahoda in severa mesto obdaja gozdni masiv – znan kot Čerkasijki gozd in je največji (28.500 hektarjev) naravni borov gozd v Ukrajini, ki se je ohranil na južni naravni meji rdečega bora.
Podnebje
Podnebje Čerkasija je posledica lege mesta na bregovih Kremeščuškega akumulacijskega jezera. Na splošno je podnebje mesta zmerno celinsko, z milimi zimami in toplimi poletji.
Povprečna letna temperatura zraka v mestu je +7,7 °C, najnižja je januarja (-5,9 °C), najvišja pa julija (+19,8 °C). Najnižja povprečna temperatura zraka v januarju (-16,6 °C) je bila zabeležena leta 1963, najvišja (+1,6 °C) pa leta 2007. Julija sta bila zabeležena enaka vrhova, najnižja +17,6 °C (1978 in 1979) in najvišja +25,8 °C (1936). Absolutna najnižja temperatura zraka v Čerkasiju je bila zabeležena januarja 1935 in je znašala −35,3 °C, absolutna najvišja pa +37,4 °C 30. julija 1936 in +38 °C 7. julija 2012. Zime so običajno hladne in snežne (povprečna januarska temperatura je −5,9 °C). Poletja so suha in topla (povprečna julijska temperatura je +19,8 °C), občasno pa najvišje temperature dosežejo +35 °C.
Čerkasi v povprečju prejme 517 mm padavin na leto, najmanj marca in oktobra, največ pa julija. Najmanjša letna količina padavin 303 mm je bila zabeležena leta 1975, največja 948 mm pa leta 1952. Največja količina padavin 121 mm v enem dnevu je bila zabeležena 3. avgusta 1959. Povprečno število dni s padavinami v mestu je 135 (največ jih pade decembra), poleg tega pozimi v Čerkasiju običajno sneži, vendar snežna odeja skoraj nikoli ne doseže znatne višine.
Povprečna letna relativna vlažnost zraka je 76 %, z najnižjo v maju (64 %) in najvišjo v decembru (87 %). V Čerkasiju prevladujejo vetrovi, ki pihajo s severozahoda. Povprečna hitrost vetra v januarju je 4,5 m/s, v juliju pa 3,1 m/s.
Okoljsko stanje
Določanje specifičnih onesnaževal se izvaja s sklepom mestnega izvršnega odbora, pri čemer se upoštevajo okoljske razmere in proizvodne posebnosti mestnih podjetij, s strani laboratorija za spremljanje onesnaženja ozračja Čerkasijskega oblastnega centra za hidrometeorologijo, ki ima v mestu 3 opazovalne točke, spremlja 4 glavna in 20 specifičnih onesnaževal. V skladu z resolucijo Kabineta ministrov Ukrajine z dne 9. marca 1999 št. 343 O odobritvi postopka za organizacijo in izvajanje monitoringa na področju varstva ozračja glavni obvezni obseg opredelitev onesnaženja zraka spada na najpogostejše snovi: prah, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, dušikov dioksid, formaldehid, benzopiren in svinec.
Čerkasijski oblastni center za hidrometeorologijo spremlja stanje ozračja v mestu. Oddelek za ekologijo in javno varnost mestnega izvršnega odbora financira meritve specifičnih onesnaževal iz mestnega sklada za varstvo okolja. Poleg tega hidrometeorološki center spremlja osnovne snovi, težke kovine in organske spojine. Strokovnjaki Oddelka za ekologijo in racionalno upravljanje narave pri Oddelku za ekologijo in javno varnost sistematizirajo in analizirajo podatke opazovanj. Sistematično spremljanje vsebnosti škodljivih snovi v ozračju se izvaja na 3 stacionarnih postajah (PSZ št. 2 – center mesta, Ulica Svjatotrojicka, stanovanje 68; PSZ št. 3 – mikrorajon Dniprovski, Ulica hetmana Sahajdačnega, stanovanje 146; PSZ št. 4 – Jugozahodni mikrorajon, Ulica Olene Telige, stanovanje 4) s pogostostjo vzorčenja 4-krat na dan (1:00, 7:00, 13:00, 19:00) 6-krat na teden.
Ekološke razmere v mestu so precej stabilne. Kumulativni indeks onesnaženja je leta 2008 znašal 7,56, kar je približno enako povprečju v drugih ukrajinskih mestih. Zmanjšanje indeksa onesnaženja je posledica zmanjšanja koncentracij amoniaka in dušikovega oksida v ozračju. Najbolj onesnažena mikrorajona ostajata Dniprovski in Center. Glavni onesnaževalec v mestu je tovarna PrAT »Azot«, zato je bližnje območje (jugovzhodni del mesta) najbolj onesnaženo. Tudi center mesta je močno onesnažen zaradi velikega prometa. Nadaljnje zmanjšanje vsebnosti škodljivih plinov v zraku je posledica zaprtja kemičnega podjetja »Himvolokno« in zmanjšanja zmogljivosti drugih obratov.
Mesto samo je večinoma brez jedrskega onesnaženja zaradi černobilske nesreče, čeprav je bil najsevernejši del Čerkasija morda nekoliko prizadet.
Rezultati opazovanj vode v Kremenčuškem akumulacijskem jezeru kažejo, da koncentracije nitritnega dušika, BSK5, šestvalentnega kroma in fenola presegajo najvišjo dovoljeno koncentracijo. Preostale nadzorovane snovi so v dovoljenih mejah. Leta 2008 so se v primerjavi s prejšnjimi leti koncentracije fosfatov in skupnega fosforja zmanjšale za 3,2–3,8-krat, ASPAR za 1,6-krat, magnezija za 1,4-krat, amonijevega dušika in kloridov za 1,3-krat, suspendiranih trdnih snovi za 1,2-krat, koncentracije šestvalentnega kroma, kalija, ogljikovodikov, BSK5 pa so se povečale za 1,2–1,4-krat, natrija za 1,5-krat, nitratnega dušika pa so se podvojile.
Glavni vzroki onesnaženja površinskih voda v Čerkasiju so izpust neobdelanih in nezadostno prečiščenih komunalnih in industrijskih odpadnih voda neposredno v vodna telesa in prek mestnega kanalizacijskega sistema, vnos onesnaževal v vodna telesa v procesu odtekanja površinskih voda s pozidanih območij in kmetijskih zemljišč ter erozija tal na območju zajemanja vode. Kakovost podtalnice se zaradi gospodarske dejavnosti nenehno slabša. To je posledica obstoja rezervoarjev za filtriranje odpadne vode, pa tudi široke uporabe mineralnih gnojil in pesticidov. Mesto od leta 1992 uporablja čistilne naprave podjetja PrAT »Azot« za čiščenje odpadnih voda.
Ime, nastanek in zgodovina
Izvor toponima »Čerkasi« in njegova prava etimologija ostajata nerazrešena in skrivnost do sedaj. Ruska zgodovinarja Ivan Boltin in Vasilij Tatiščev sta utemeljila zamisel, da je ime mesta povezano z eksoetnonimom Čerkasi – tako so sosednja ljudstva, zlasti Rusi in Krimski Tatari, imenovala vse Ukrajince. Obstaja tudi teorija o izvoru imena iz besede »čerkaš«. Nekateri raziskovalci se s tem strinjajo in iščejo korenine imena Čerkasi v turških jezikih. Sedaj obstajajo naslednje glavne različice:
Oleksander Znojko izhaja iz turcizmov in trdi, da ime »Čerkasi« izvira iz besede čiri kiši ali čiri kisi, kar pomeni ljudje moči ali ljudje vojske. Ta razlaga v celoti dokazuje zamisel o turškoslovanski enotnosti v boju proti Kumanom (Polovcem) v predmongolskem obdobju. druga različica razlage toponima Čerkasi izvira iz praslovanščine. *čьr-kati (potegniti mejo), ker se je mesto nahajalo na robu Kačjih gredi. popolnoma nova različica je bila tista, ki trdi, da je treba izvor imena iskati v indoevropskih koreninah, in sicer, da je ime nastalo v antiki v karpatski regiji iz korenin dveh starodavnih jezikov – ilirskega (»črha« – črna reka) in tračanskega (»kas« – čist, prozoren), v 14. stoletju pa je bilo preneseno na novo mesto ob Dnepru. Predpona »*čьr|(k)/(n, v)« (*čьrnъ – črn) je pogosta:
Nastanek in zgodnja zgodovina
Zgodovina Čerkasija ni bila temeljito raziskana. Pomemben vpliv na sodobno razumevanje zgodovinskega razvoja mesta in regije ima dejstvo, da ga je oblikovalo predvsem rusko, kasneje pa sovjetsko zgodovinopisje, zato nekatera obdobja mestne zgodovine ostajajo nepojasnjena, nekateri dokumenti so zamolčani ali celo popačeni do sedaj. Čeprav je o začetkih Čerkasija znanega malo, je dejstvo o obstoju in rasti mesta v 14. stoletju ter njegovi kasnejši preobrazbi v pomembno središče kozaške regije (Čerkasi je bil središče kozaških polkov od leta 1625 do 1687). Od tod tudi sodelovanje mestne gromade v vseh pomembnih dogodkih kozaške zgodovine Ukrajine – hmelniščine v letih 1648–1657 in kolijivščine v letih 1768–1769. Na ozemlju Čerkasija so se v prvi polovici leta 1664 odvijali boji med kozaki desnobrežnega hetmana Pavla Teterija in poljskimi odredi proti levobrežnim kozakom pod poveljstvom hetmana Ivana Brjuhoveckega in moskovskimi četami. Pomen mesta kot kozaškega središča je bil tako pomemben, da je ime Čerkasi nekaj časa veljalo za etnonim za vse Ukrajince. Neizpodbiten je tudi gospodarski vzpon in ukrajinsko kulturno življenje v Čerkasiju v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Mestu ni bilo prizaneseno niti krutim socialnim eksperimentom prvih desetletij sovjetske oblasti niti bremenu druge svetovne vojne. Po legendah mestnih staroselcev so sovjetske oblasti z ozemlja Čerkasija in Čerkasijske oblasti odstranile mnoge zaklade iz kozaške dobe, ki imajo tako veliko materialno kot zgodovinsko vrednost. Odločilno za obnovo in nadaljnji razvoj Čerkasija je bilo to, da je mesto od leta 1954 postalo upravno središče Čerkasijske oblasti (province), »najmlajše« oblasti Ukrajine.