Drugi tir železniške proge Divača–Koper bo ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji. Zgrajen je bil z namenom povečanja prepustnosti železniškega prometa, tako tovornega kot potniškega, pa tudi zaradi vse večjih transportnih potreb Luke Koper.
Drugi tir naj bi nadomestil obstoječo železniško progo Divača–Koper. Hkrati naj bi zadostil čedalje večjim potrebam po železniškem prevozu tovora iz koprskega pristanišča.
Gradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom je eden najpomembnejših infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Projekt vključuje 27,1 km dolgo progo, ki bo izboljšala povezavo med Luko Koper in notranjostjo države. Med gradnjo je bilo objavljeno javno naročilo za projektno in okoljsko dokumentacijo, za gradnjo dodatnega t.j. vzporednega tira, kar bo progo spremenilo v dvotirno. Dvotirnost nove železniške proge naj bi bila vzpostavljena do leta 2030.
Načrtovanje Zmogljivost obstoječe železniške proge do Kopra, dograjene leta 1967, je bila prekoračena že v 90. letih prejšnjega stoletja. Leta 1996 je bila gradnja nove enotirne proge med Divačo in Koprom uvrščena v nacionalni program razvoja železniškega omrežja Slovenije. Leta 2001 je bila podana uradna pobuda za izdelavo državnega prostorskega načrta za progo. Trasa tira je bila določena leta 2003 in potrjena s sprejetjem DPN leta 2005, dopolnjenim leta 2014. Vmes se je pojavila pobuda o dvotirnosti proge in dodatnem tiru iz tržaškega pristanišča, a je bila zamisel opuščena.
Marca 2016 je bilo za drugi tir izdano gradbeno dovoljenje. Istega dne je vlada za njegovo pripravo in izgradnjo ustanovila posebno projektno podjetje 2TDK. Maja 2017 je vlada sprejela Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper. Proti zakonu je bil z podpisi volivcev, ki jih je zbiralo društvo »Davkoplačevalci se ne damo«, razpisan referendum, na katerem je bil zakon potrjen. Na pritožbo pobudnikov je vrhovno sodišče zaradi vladnega financiranja referendumske kampanje s proračunskimi sredstvi rezultat razveljavilo in odredilo ponovno glasovanje, ki ga je zakon prestal zaradi prenizke volilne udeležbe.
Gradnja Desni tir sličica|levo|Dostopne ceste do gradbišča drugega tira sličica|levo|Vožnja skozi predor T8 Škofije (3808 m) pri Dekanih ob vzpostavitvi prevoznosti drugega tira marca 2026 Naročnik in imetnik koncesije za 45 let – tudi za nadaljnje obratovanje – je projektno podjetje 2TDK, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije. Po izteku koncesije proga preide v last države. Projekt je bil razdeljen na tri gradbene sklope: spodnji ustroj odseka Divača–Črni Kal, spodnji ustroj odseka Črni Kal–Koper in tretjega, ki je zajemal zgornji ustroj, vozno mrežo in signalno-varnostne naprave.
Pripravljalna dela so se pričela spomladi 2019. Med pripravljalna dela je bila uvrščena tudi izgradnja premostitvenih objektov v dolini Glinščice.
Prva dva sklopa je izvedel konzorcij podjetij JV Kolektor CPG d. o. o., Yapı Merkezi İnşaat ve Sanayi A.Ş. in Özaltın İnşaat Ticaret Ve Sanayi A.Ş. Uradni začetek gradnje je bil 5. maja 2021 na gradbišču v Dekanih.
13. junija 2022 je bil pred rokom dosežen prvi preboj predora na novi progi v predoru Mlinarji. Do julija 2024 so bili prebiti vsi predori nove proge v skupni dolžini 37,4 km (skupaj s servisnimi cevmi). Med gradnjo so se pojavljali izzivi, kot so nepredvidene geološke razmere, vključno z odkritjem kraških jam in premiki pobočja v dolini Glinščice.
4. septembra 2023 je 2TDK podelil tretjo in zadnjo gradbeno fazo konzorciju treh podjetij, ki naj bi progo dokončala do konca leta 2025. Zadnji tiri prvega (desnega) tira so bili položeni 3. marca 2026, 11. marca pa je po njih zapeljal prvi, preizkusni vlak. Ker vozna mreža še ni bila v funkciji, je bila za otvoritveno vožnjo uporabljena dizelska potniška garnitura FLIRT 610-021/022.
Pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajeni tir je predvidena za začetek leta 2027.
Levi tir Dvotirnost proge naj bi bila izvedena do leta 2030. Gradnja vzporednega (levega) tira se organizira kot samostojen projekt z lastnim financiranjem in naj bi stala 430 milijonov evrov. Avgusta 2025 je 2TDK sklenil pogodbo za projektiranje vzporednega tira. Trije najdaljši predori so bili že od začetka zgrajeni z dvema cevema, pri čemer je bila druga cev sprva le servisna.
Potem ko bo stekel promet po obeh tirih, naj bi se stara proga zaprla in demontirala, trasa pa preuredila v kolesarsko progo.
Opis proge Začetna železniška postaja je Divača, od katere proga drugega tira na začetku poteka po nasipu, zatem se spusti v odprti trasi do prvega predora Lokev (T1) in preko zaprtega viadukta Glinščica (215 m) v drugi predor Beka (T2), v bližini vasi Črni Kal na Kraškem robu. Po izhodu iz predora proga takoj preide na viadukt Gabrovica (416 m). Sledi vrsta krajših odprtih delov proge z viaduktom Vinjan (620 m) in petih predorov (T3–T8). Po izhodu iz predora Škofije (T8) poteka drugi tir znova po površju in se pred končno postajo Koper tovorna (ta je že povezana s Železniško postajo Koper Luka) priključi na že zgrajen izvlečni tir.
Trasa drugega tira torej poteka severno od obstoječega tira železniške proge Divača–Koper in je speljana večinoma po predorih ter viaduktih.
Objekti na trasi drugega tira Predori
Kar 75 % proge drugega tira poteka v sedmih predorih: predor Lokev (T1) (6714 oz. 6683 m) predor Beka (T2) (6017 oz. 6042 m) predor Stepani (T3) (335 m) predor Tinjan (T4) (1949 m) predor Osp (T5-6) (505 m) predor Mlinarji (T7) (1154 m) predor Škofije (T8) (3808 oz. 3818 m) Viadukti viadukt Glinščica (215 m) viadukt Gabrovica (416 m), speljan pod viaduktom Črni Kal na avtocesti A1 viadukt Vinjan (620 m)
Odprta trasa Na celotni trasi je le 5,4 kilometra železniške proge speljane na odprti trasi. Posebna pozornost je namenjena kvalitetni izvedbi nasipov in temeljnih del, saj je zaradi gradnje tirov v tehniki na togi podlagi, tudi na odprti trasi, njihovo posedanje nedopustno. Deviacija že obstoječe proge Trasa drugega tira bo v bližini Divače presekala traso sedanje železniške proge Divača–Koper, zato je bilo potrebno že obstoječo progo prestaviti. Deviacija oz. prestavitev je bila izvedena avgusta 2023, z zgraditvijo 900 metrov nove proge, vključno s tiri in kretnicami, vodi za električno vleko in vsemi signalnovarnostnimi ter komunikacijskimi napravami.
Izvlečni tir Z namenom omilitve ozkega grla na območju Bivja je bil na železniški progi Divača–Koper vzporedno z obstoječim tirom zgrajen nov t.i. izvlečni tir, med območjem tovorne železniške postaje Koper in območjem elektronapajalne postaje ENP Dekani, ki je dolg 1,2 km. Z izgradnjo tega tira v letu 2018 in kasnejšo obnovo obstoječega se je na tem delu povečala kapaciteta proge in omogočeno je fleksibilnejše vodenje vlakov. Izvlečni tir hkrati prestavlja prvi del novozgrajenega drugega tira Divača - Koper, saj se bo nanj pri ENP Dekani priključila nova proga. Leto kasneje je bil uveden evropski sistem za nadzor vlakov ETCS.
Sklici
Viri
Glej tudi Predor Lokev Železniška proga Prešnica–Koper Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper Seznam železniških prog v Sloveniji
Kategorija:Železniška proga Divača–Koper