Svinča vas () je naselje v občini Štalenska gora v okraju Celovec-dežela na severno-osrednjem predelu Celovškega polja na Koroškem v Avstriji. Z občinskim sklepom 16. decembra 2025 je vasi bil dodeljen dvojezični krajevni napis, edini izven območja zaščitne zakonodaje za narodno skupnost.
Geografija Svinča vas se nahaja na zahodni aluvialni ravnici reke Krke na južnem koncu občine Štalenska gora in hkrati stare občine Šenttomaž pri Celovcu. Skozi vas teče potok, ki mu rečejo po domače „Rov“ ali tudi „Tomanov rov“, saj je bil umetno izkopan začetek 20. stoletja, da bi služil za navodnjavanje poljan ter za pogon Tomanovega mlina. Potok, ali Rov, izvira iz Tomanovega ribnika ob gozdu, ki mu rečejo Fika na severu vasi, v katerega se izlivajo trije izvori.
Poimenovanje Pavel Zdovc je zapisal rabo krajevnega imena kot sledi: Svinča vas (í - â), pri Šenttomažu, tudi Svinča vas ob Krki in Svinča vas pri Šentlovrencu; v Svinči vási, v Svinčo vás, iz Svinče vási; kraj. pogov. Sínča vás.Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 107.
Dvojezični krajevni napis
S sklepom občinskega sveta z dne 16. decembra 2025Marktgemeinde Magdalensberg, GR 5/2025, Niederschrift über die am Dienstag, den 16. Dezember 2025 im Bildungszentrum Magdalensberg, Neues Forum 2, 9064 Deinsdorf, stattgefundene Sitzung des Gemeinderates. Tč. 5: Einführung zweisprachige Ortsbezeichnung Zinsdorf, str. 3–4, . je Svinča vas dobila dvojezični krajevni napis.
Občinski svet se je s tem skoraj soglasno (ob enem vzdržanem glasu) odzval na soglasno pobudo vseh prebivalk in prebivalcev vasi. S sprejetjem pobude je občina hkrati izrazila pripravljenost za odgovorno soočenje z lastno zgodovino, saj je bila večina vaščanov 14. aprila 1942 med nacističnim preganjanjem deportirana v nemška taborišča.
To je omogočila tako imenovana »rešitev glede krajevnih tabel«, znana tudi kot »kompromis Dörfler–Ostermayer« iz leta 2011, dosežen v okviru prenove Zakona o narodnih skupnostih (Volksgruppengesetz).Volksgruppengesetz (BGBl. Nr. 396/1976 v različici BGBl. I Nr. 46/2011), . Ta politični dogovor je poleg zakonske ureditve predvidel tudi možnost sporazumne uvedbe dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov zunaj območij, za katera zakon izrecno določa obvezno dvojezično označevanje.
Poseben pomen postavitve prvega dvojezičnega krajevnega napisa na podlagi te tako imenovane »odprtostne klavzule« oziroma kompromisa Dörfler–Ostermayer potrjuje tudi članek z naslovom »Nobelova nagrada za Svinčo vas«, objavljen 28. junija 2026 v časniku Kärntner Krone. Prispevek je poročal o slovesnosti ob postavitvi krajevnega napisa, ki je hkrati pomenila sklep enoletnega niza kulturnih prireditev »Tandem Štalenska Gora – Škocjan v Podjuni«.CMS: »‚Nobelpreis‘ für Zinsdorf. Finale vom Kulturtandem endet mit besonderer Ehrung und Geste«. V: Kärntner Krone, 28. 6. 2026, str. 40.
Katastrska občina Svinča vas
Istoimenska katastrska občina Svinča vas seže na vzhodu preko Krke do Pobrežji oz. do vasi Pobrežje že v občini Pokrče in na zahodu do Partovce oz. do vasi Partovca.
Posebnost je, da se v njej nahaja kot neka enklava katastrska občina istoimenske vasi Rogarja vas (Reigersdorf) () (narečno: ), za katero je povsem dognano, da izvira iz nižjega sodstva karantanskih kosezov in je torej živi oz. pravno-veljavni in pravno-materialni dokaz za pravno - in jezikovno - kontinuiteto v deželi.
Katastrska občina Svinča vas sega na severu do Šentlovrenca, kar tudi pravno-zgodovinsko obrazloži dejstvo, da so Tomanovini, največji domačiji naokoli, vedno pripadali častni grobovi ob južni steni cerkve pod zvonikom ter dejstvo, da so Tomanovi vedno gmotno prispevali k ohranjanju in obnavljanju podružnične cerkve v Šentlovrencu (ki je v osnovi cerkev koseške skupnosti v tej vasi, za katero so domačini sami skrbeli).Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995. ISBN 3-85366-812-7.
Ledinska imena V stari občini Šenttomaž so po Wadlu vsa ledinska imena zapisana v zgodovinskih katastrih slovenska. Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik. Klagenfurt 1995, 62–64.
Od severa v smeri ure se nahajajo sledeče ledine: Flicka, Fika, Puabraška gmajna, Na vodinah, Spodne polje. Bojan-Ilija Schnabl. Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, , S. 119-126. [COBISS.SI-ID 56224098] Katasterkarten aus St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu aus 1898, 1901 und 1906 auf der Grundlage der Vermessung 1827 aus dem Gemeindearchiv von Magdalensberg/Štalenska gora (Folio Portendorf 1 – 2, Reigersdorf, St. Thomas mit Lassendorf 1 – 5, Wutschein 1 – 4, Zinsdorf 1 – 5) Alphab. Verzeichnis der Grundbesitzer der Ortsgemeinde St. Thomas a. Z., 52 str. Parzellen-Protokoll der Gemeinde Reigersdorf, 7 str. Parzellen-Protokoll der Gemeinde Zinsdorf, 62 strUibersichts-Karte (sic!) der Steuer Bezirke und Katastral-Gemeinden von Kärnthen 1829 (3 Blatt, NUK Sig. Z 282.4-53) Situation der Thomann-Realität und des Elektrizitäts-Werkes, Uibersicht (sic!) der vom Herrn Forstverwalter Franz Kofler im Dezember 1898 im Auftrag der Firma Ganz & Comp. Eingetauschten resp. Gekauften Parzellen. Maßstab 1:2880, 4 Blatt koloriert, ca. 34 x 48 cm [brez naslova] [Katasterplan/Lageplan Zinsdorf, Reigersdorf, St. Margaretha, Hörtendorf], schwarz-weiss, 4 Blatt, ca. 30 x 36,5 cm [s. d., s. l.] Flächenwidmungsplan Ottmanach (Aushang in der Gemeinde Magdalensberg/Štalenska gora) kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025).
Hišna imena
Največji domačiji na vasi se reče Toman ali Tomanov dvorec, ), s čem je tudi označen poseben zgodovinski družbeni položaj, saj je „Hof“ že priznak gospode in ne tlačanske „hube“. Druge domačije so „Morič“, „Lampret“ (narečno „Vamprat“) ) in „Brk“ ter zgodovinsko Klamfar, ki jo je zamenjala Tomanova vila v samem „centru“ vasi. V vzhodnem gozdu se nahaja še „Tomanova kajža“, ki je bila nekdanja kovačija ob reki Krki. Druge zgodovinske domačije so se povsem zgubile. Bojan-Ilija Schnabl. Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428] SCHNABL, Bojan-Ilija. Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Köln, Weimar 2016, 3 zv., str. 1472 - 1474.
Med najlepša znamenja v občini šteje t.i. "Tomanov križ" na pol poti do Rogarje vasi. Je baročnega izvora na tri strani in je okrašen s freskami, ki so verjetno bile obnovljene oz. nastale konec 19. stoletja, verjetno v okviru delovanja Jacobo Brolla v občini.Uši Sereinig, Bojan-Ilija Schnabl: Bildstok. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 1. zv., str. 155-158.Bojan-Ilija Schnabl, Jacobo Brollo, furlanski slikar na Koroškem in Štajerskem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2016. Celovec: Mohorjeva 2015, str. 61-68, ISBN 978-3-7086-0864-8.
Narečje
Tu še domače in še živo slovensko narečje je ‘’poljanščina Celovškega polja’’, kot je bilo raziskovano v disertaciji leta 1973 in terminološko tako opredeljeno v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na KoroškemKatja Sturm-Schnabl: „Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken“, Dunaj, Phil. Diss 1973"Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 637-640. Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1000.na osnovi novih raziskovanj o Celovškem polju samem. Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 631-637. Bojan-Ilija Schnabl. Nekaj ključnih jezikoslovnih pojmov za javni diskurz na Koroškem. V: DESTOVNIK, Irena (ur.). Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, , S. 113-118. [COBISS.SI-ID 21070600]
Domače narečje, hišna in ledinska imena, imena ljudi ter zgodovina kraja so zapisani v številnih literarnih delih domačina Bojana-Ilije Schnabl.
Nemščina oziroma nemško narečje je tu prisotno v obliki osrednjega koroškega nemškega narečja.
Zgodovina Ime vasi Svinča vas izvira iz slovanskega / slovenskega imena Semegoj ter ljubkovalk kot Semeslav in Semuha i.dr. (Wadl navaja med zgodovinskimi viri različne variante zapisanega imena: Zemusesdorf, Zemegousdorf, Zimislawesdorf, Schiemsdorf). S tem je tudi po lingvistični poti potrjen njen izvor iz časov državnosti Karantanije, kajti Wadl tudi potrjuje, da je vas nastala na osnovi zgodnje srednjeveške koseške vasi. Sama katastrska občina naznanja pomen Tomanove gospode. Wilhelm Wadl (Hg.): Magdalensberg, Natur, Geschichte, Gegenwart, Gemeindechronik. Klagenfurt 1995, 154-155;
Aktivisti slovenskega kulturnega društva in posojilnice Šenttomaž V vasi so delovali številni kulturni aktivisti Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Edinost Št. Tomaž pri Celovcu ter Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž.Katja Sturm-Schnabl: Edinost Šenttomaž, Katoliško slovensko izobraževalno društvo Edinost Št. Tomaž pri Celovcu. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 1. zv., str. 283-287.
Koroški plebiscit Za časa Koroškega plebiscita je Svinča vas bila v Coni B ob demarkacijski meji cone A, saj sta segala vas in Tomanovina do demarkacijske meje med conama ob reki Krki. Zapisan je poseben zgodovinski prizor, ko sta "ta mladi Toman" Andrej Sturm (1895-1978, prestolonaslednik Tomanovine)Katja Sturm-Schnabl: Andrej Sturm. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv. str. 1302-1304 in Marija Inzko (rojena Einspieler, 1885-1968) na njeno pobudo preko reke Krke pri Tomanu s konjsko vprego pripeljala tiskalni stroj Mohorjeve družbe v Celovcu najprej na železniško postajo v Sinči vasi v Podjuni in nato v Celje, kjer do danes stoji. Medtem ko sta ona "rešila" tiskalni stroj, so se avstrijski "žendarji" (vojaki) zadržali v "majrofu" Tomanovine (velikemu javno dostopnenum prostoru, kjer se je po navadi zadržala služničad), kjer so jih domačini zavajalli in tako omogočili uporniški podvig domačinov.Marija Inzko (geb. Ziherl) (prevod: Bojan-Ilija Schnabl): Inzko, Marija (geb. Einspieler). V Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv. str. 534-535
Nacistična strahovlada in deportacije 1942
14. aprila 1942 sta bili razglašeni za (nemškemu) narodu sovražni ter posledično razlaščeni in prisilno deportirani družbeno in politično aktivni družini Sturm domačij Toman in Morič (iz Svinče vasi) in s tem dobri dve tretjini prebivalstva (Na ta dan je bila pripeljana v začasno taboriše v Žrelcu tudi družina Georg Waldhauser iz Šenttomaža, vendar se je vrnila nasedni dan na dom). Vrnili sta se šele po koncu vojne maja 1945, le Verica Sturm je umrla evtanazirana v taborišču v Eichstättu. Vrnitev lasti v zemljiške knjige je trajalo desetletje.Liber memorabilium St. Thomas am Zeiselberg / Šenttomaž pri Celovcu, MS, str. 77Zveza slovenskih pregnank in pregnancev (ZSP) www.pregnanci.at/sl/ Judith Götz: Deportationen 1942. V Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 236-240.
Do danes najdemo med vaščani številne absolvente slovenske gimnazije v Celovcu.
Cerkveno pravo