Lečja Gora () je naselje na vzhodnem Celovškem polju v občini Pokrče v okraju Celovec-dežela na Koroškem v Avstriji.
Zgodovina Lečja Gora je gručasto naselje, ki je globoko zasidrano v koroško-slovenski kulturni zgodovini.
Po cerkvenem pravu pripada vas župniji Slovenji Šmihel dvojezične dekanije Tinje. V cerkvi je slovenski Križev pot ter ob vhodu spomenik padlim iz prve svetovne vojne prav tako v slovenščini.
Ledinska in hišna imena Ledinska imena in njihove izpeljanke so bile znanstveno raziskovane ob pripravah za Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od Bojana-Ilija Schnabl ter bile objavljeni tudi v literarni črtici "Pogličevi pohani pišiji". Bojan-Ilija Schnabl: Pogličevi pohani pišiji. V: Pratika Mohorjeve družbe 2023, str. 92-95 (stran 94). Spodnje polje Severno polje Ograja Nad Koglom Nad vasjo Na struki Mežnarce Kunje Rute Smolje Lečja gora Polane
V leposlovju zapisno hišno ime je Poglič, gostilna pri vaški cerkvi. Bojan-Ilija Schnabl: Pogličevi pohani pišiji. V: Pratika Mohorjeve družbe 2023, str. 92-95 (stran 94).
Narečje Tu domače slovensko narečje je ‘’poljanščina Celovškega polja’’, kot je bilo raziskovano v disertaciji leta 1973 in terminološko tako opredeljeno v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na KoroškemKatja Sturm-Schnabl: „Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken“, Dunaj, Phil. Diss 1973"Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 637-640. Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1000. na osnovi novih raziskovanj o Celovškem polju samem.Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 631-637. Bojan-Ilija Schnabl. Nekaj ključnih jezikoslovnih pojmov za javni diskurz na Koroškem. V: DESTOVNIK, Irena (ur.). Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, , S. 113-118. [COBISS.SI-ID 21070600]
Dvojezični zapis domačina gospoda Pogliča s 21. novembra 2014 na računskem listu predstavlja poseben zgodovinski jezikovni spomenik živega jezika in je bil prvič objavljen v kratkem referenčnem geslu "Linsenberg/Lečja Gora" v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem na strani 831.
Domače narečje, hišna in ledinska imena, imena ljudi ter zgodovina kraja so zapisani v številnih literarnih delih domačina Celovškega polja oz. iz bližnje Svinče vasi Bojana-Ilije Schnabl.
Nemščina oziroma nemško narečje je tu prisotno v obliki osrednjega koroškega nemškega narečja.
Leposlovje SCHNABL, Bojan-Ilija. Pogličevi pohani pišiji. V: Pratika Mohorjeve družbe 2023, str. 92-95 SCHNABL, Bojan-Ilija (avtor, fotograf): Poljanski camino : dvanajst razodetij s Celovškega polja. 1. izd. Celovec: Mohorjeva, 2018. 128 str., ilustr. ISBN 978-3-7086-1021-4. [COBISS.SI-ID 297154048]
Literatura SCHNABL, Bojan-Ilija. Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428] SCHNABL, Bojan-Ilija. Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu in der weiteren Umgebung. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 346-350. SCHNABL, Bojan-Ilija. Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., str. 1472-1473.
Viri kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025). (1.4.2025).
Sklici
Glej tudi
Koroški Slovenci