Ovše () je naselje v občini Štalenska gora v okraju Celovec-dežela na severno-osrednjem robu Celovškega polja na meji mesta Celovec in njenega mestnega okraja Trdnja vas na Koroškem v Avstriji.
Cerkvena ureditev Ovše pripadajo dvojezični dekaniji Tinje, ki je bila do leta 1938 slovenska (razen Otmanj, ki so bile dvojezične, nemško-slovenske) ter je sedaj uradno dvojezična, medtem ko je župnija Šenttomaž pri Celovcu, kateri pripadajo Ovše, uradno le še nemška.Seznam župnij dekanije Tinje Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart, Gemeindechronik", Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995 (304 str., ISBN 3-85366-812-7.), 2. izdaja, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 225-226.Bojan-Ilija Schnabl: Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 1027-1034.
Zgodovina Ime naselja Ovše oziroma njegove nemške inačice Gottesbichl, je bilo prvič omenjeno leta 1230. Vendar je posestvo „Gotespuhel“, ki ga je koroški vojvoda Bernard Spanheimski podaril cistercijanski opatiji Vetrinj, identično današnjemu zaselku Goričica (nem. Kreuzbichl). Le manjši del naselja leži v občini Štalenska gora.Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani, tu str. 226-227.
Na oziroma v Ovšah je bila nekoč cerkev posvečena apostolu Pavlu, ki je v vizitacijskih poročilih iz let 1616 in 1660 opisana kot podružnica župnije Šentrupert v Celovcu. Glede na krajevno ime, ki se nanaša nanjo, je treba domnevati, da je cerkev, ki je zdaj izginila brez sledu, zelo stara.Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani, tu str. 226-227.
Verjetno je, da so domači kosezi v Ovšah darovali cerkev, med katerimi jih je bilo v poznem srednjem veku tukaj še veliko. Okoli leta 1692 je bila še vedno cilj romanja župnije Šenttomaž pri Celovcu, ki je v Ovše prihajalo na nedeljo po svetem Jakobu (konec julija), nekdanjem prazniku posvetitve cerkve.Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani, tu str. 226-227.
Na jožefinskem vojnem zemljevidu je cerkev v Ovšah še vedno označena v špranji med potmi, ki vodijo v Partovco in Gundrski grad. Verjetno so cerkev sekularizirali v osemdesetih letih 17. stoletja in nato porušili.Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani, tu str. 226-227.
Poimenovanje Pavel Zdovc je zapisal rabo krajevnega imena kot sledi: Ovše, pri Šenttomažu, na Óvšah, na Óvše, z Ovš tudi v Óvšah, v Óvše, iz Óvš; kraj pogov. Hóše, na Hóšah; tudi Na Gúzah, na Gúzah, na Gúze, z Gúz.Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 112.
Ledinska in hišna imena V franciscejskem katastru so zapisana ledinska imena v smeri urinega kazalca z začetkom na severu: "Gottesbüchel" (Ovše), "Sechzigerberg" (verjetno, po domačem pričevanju enako kot "Tamnach" (Na Tamnah, Temna gora), "Kreuzbühel" (Goričica), vzhodno "na Zhrani" , južno "pod Krajam" (Pod krajem), vzhodno "Petschnik" (Pečnik (verjetno hišno ime)), severo-zahodno "Grubelze" (mala jama?), ter "Per Rabi" (Pri Rabi, (reka Raba).franciscejski kataster: https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/Franziszeischer%20Kataster Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, S. 27–32. Na Tamnah je tudi osrednji siže literarne črtice domačega avtorja Bojan-Ilije Schnabla.Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137. Domače ledine prav v teh rajih so tudi siže črtice domačega avtorja "Božja pot do Gospe Svete in nazaj".Bojan-Ilija Schnabl. Božja pot do Gospe Svete in nazaj ali večno mlade lipe. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za prestopno leto 2012. Celovec: Mohorjeva družba, Celovec 2011, str. 112-116, ilustr. [COBISS.SI-ID 20928264] Glej tudi: Bojan-Ilija Schnabl: Poljanski camino, str. 14-23.
Narečje Zgodovinsko domače slovensko narečje je (bila) poljanščina Celovškega polja, kot je bilo zapisano leta v doktorski disertaciji Katje Sturm-Schnabl leta 1973 ter terminološko opredeljeno kot takšno šele v okviru znanstveno raziskovalnega dela Bojana-Ilije Schnabl ob pripravah za Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem (2010 oz. 2016).
Nemščina je prisotna v obliki osrednje-koroškega nemškega narečja.
Demografski razvoj v 20. stoletju V soseski Ovše, ki leži v katastrski občini Šenttomaž, je bila do šestdesetih let 20. stoletja le ena hiša. Šele po obsežni spremembi namembnosti stavbnih zemljišč v zadnjih dveh desetletjih je tu nastalo naselje (1991: 22 hiš in 62 prebivalcev), ki se nemoteno zliva s sosesko v Celovcu na drugi strani ceste. Od takrat se je število prebivalcev spet zmanjšalo (2011: 50 prebivalcev).Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani, tu str. 226-227.
Literarna podoba Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137. Bojan-Ilija Schnabl. Božja pot do Gospe Svete in nazaj ali večno mlade lipe. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za prestopno leto 2012. Celovec: Mohorjeva družba, Celovec 2011, str. 112-116. Bojan-Ilija Schnabl: Poljanski camino, str. 14-23.
Viri kagis.at
literatura Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart , Gemeindechronik. Klagenfurt/Celovec, Heyn Verlag, 1995 (1. izdaja), 2024 (druga , razširjena izdaja), 440 strani.
Sklici
Glej tudi
Štalenska gora Koroški Slovenci
Kategorija:Koroška (zvezna dežela) Kategorija:Celovško polje Kategorija:Naselja v Okraju Celovec-dežela Kategorija:Štalenska gora Kategorija:Koroški Slovenci