Srepiče, ) je naselje v občini Gospa Sveta v okraju Celovec-dežela na Koroškem v Avstriji.

Geografska umeščenost v prostor Srepiče ali tudi Srepče, kot so jim nekoč rekli po domače, so mala zgodovinska vas, skorajda skrita v zahodnem, hribovitem vznožju Štalenske gore ter gravitirajo med Otmanjami (faro) in Gospo Sveto ter Gosposvetskim poljem. Vodovja se izlivajo v Glino.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 263.

Krajevno ime in poimenovanje Pavel Zdovc je zapisal rabo krajevnega imena za oba dela vasi v obeh občinah Štalenska gora in Gospa sveta kot sledi: Srepiče (á) pri Gospe Sveti, tudi Srepiče pri Otmanjah; v Srepičah, v Srepiče, iz Srepič, tudi Srepče, obina Štalenska gora, Trška obina Gospa Sveta, poštna števila 9063 Gospa Sveta.Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 104.

Očtina je etimološko opredeljena varianta *Žrebiče < žrebec < o tu udomačene konjere.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 263.

Zgodovina Majhen zaselek, ki leži v najtišjem kotu občine, je prvič omenjen v ustanovni listini župnije Otmanje (1134). Takrat so dobrotniki cerkve v Otmanjah salzburškemu nadškofu podarili dve hubi v Srepičah kot nadomestilo za pravico do desetine, dodeljeno novi župnijski cerkvi.

Krajevno ime je zelo staro (na to kaže končnica -ern v nemščini) in je verjetno nastalo pred prelomom tisočletja. Ime je dobilo po konjereji, ki je bila pogosta v zgodnjem srednjem veku. Obsežni močvirnati travniki ob Srepškem potoku so jim zagotavljali krmo. V zgodnjem novem veku se je z vodo bogata depresija, skozi katero je v ledeni dobi tekla reka Glina, uporabljala za gojenje rib v ribnikih. Zamuljeni ostanki ribnikov, ki jih je prvotno ustvarilo Grad Plešivec, so danes dragoceni biotopi z bogato paleto rastlin in živali.

Občinska meja poteka prav skozi središče zaselka, kjer sta bili prevladujoči posesti gospoda Gospa Sveta in komenda »Sandhof« (Pesek / Na peskuBojan-Ilija Schnabl: Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 754-755. / Šentjur)Bojan-Ilija Schnabl: Ortsverzeichnis, zweisprachiges aus 1860. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 973-978, tu 977. Tevtonskega (nemškega) viteškega reda. Od srednjega veka je imel tu v lasti podložnike in pravice do desetine tudi benediktinski, samostan v Šentjuriju ob Dolgem jezeru, zlasti veliko posestvo p.d. Pirker, ki se je še v 19. stoletju imenovalo Ačale.Bojan-Ilija Schnabl: Ortsverzeichnis, zweisprachiges aus 1860. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 973-978.Celo poglavje: Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 263.

Narečje Nemščina je prisotna v obliki osrednje-koroškega nemškega narečja.

Zgodovinsko domače slovensko narečje je bila osrednje južnokoroško narečje, poljanščina Celovškega polja, kot je bilo zapisano v sosednji vasi Zapuže v doktorski disertaciji Katje Sturm-Schnabl leta 1973 ter terminološko opredeljeno kot takšno šele v okviru znanstveno raziskovalnega dela Bojana-Ilije Schnabla ob pripravah za Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem (2010 oz. 2016). O postopni germanizacijiBojan-Ilija Schnabl: Germanisierung. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 406-409. področja je zapisano pričevanje duhovnika Pavla Zablatnika v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem za časa njegovega delovanja v sosednji župniji Otmanje med letoma 1971 in 1962. Zapisano je: »V pogovoru z avtorjem o njegovem delu v župniji Otmanje, ki je bila edina župnija v dekaniji Tinje, ki je bila v medvojnem obdobju vodena dvojezično v nemščini in slovenščini (druge so bile slovenske), po vojni pa je bila vodena v nemščini, je poročal, da so se mu starejše ženske v župniji pod varstvom zaupnosti spovedovale v slovenščini. Tudi to je izjemen pokazatelj jezikovno-sociološkega razvoja slovenščine v župniji in v politični občini Štalenska gora.« Bojan-Ilija Schnabl: Zablatnik, Dr. Pavle. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3 zv., str. 1526-1528.

Ledinska imena Ledinska imena so bila na osnovi občinske zgodovine občinski Štalenske gore Wilhelma WadlaWilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart, Gemeindechronik", Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995 (304 str., ISBN 3-85366-812-7.), 2. izdaja, Klagenfurt/Celovec 2024, 440 str. znanstveno obdelana za celotno Celovško polje v okviru znanstveno raziskovanega dela Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem od Bojana-Ilija Schnabla.Bojan-Ilija Schnabl: Flurnamen in St. Thomas am Zeiselberg/Šenttomaž pri Celovcu und in der weiteren Umgebung. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 346-350. Bojan-Ilija Schnabl (avtor, fotograf): Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, ISSN 0351-2908. [Tiskana izd.], 2014, 54, št. 4, S. 27-31, ilustr.Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, , str. 119-126. Važen uradni vir predstavlja tudi Franciscejski kataster, ki so objavljeni na spletu dežele Koroške.kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (1.4.2025). Zgodovinski fonetski zapisi predstavljajo slovensko narečno obliko, v kolikor so le-to uradniki češkega porekla razumeli. V Srepičah so zapisana sledeča ledinska imena: Na Spetschi (Na Speči)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025).) (severo-zahod) Krametakagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (vzhod) blatto (Blato)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jugo-vzhod) Stuttern (Srepče)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jug) pod Stuttern (pod Srepčami)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jug) Berg Obernmoos (hribček nad Blatom)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jugo-zahod) Weingarten (Vinograd)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jugo-zahod) Krauthen Kogelkagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (jugo-zahod) Kogel (Kogel)kagis.at [www.kagis.ktn.gv.at]. (29.5.2025). (zahod)</ref> (jug)prim. kagis.at

Hišna imena Wadl navaja sledeče hišno ime: p.d. Pirker (> nem. Atschalas) (slov. Ačale).Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, str. 263.

Slovensko kulturno življenje Začetek 20. stoletja so bile Srepiče (enako kot sosednje Zapuže) zajete v kulturno življenje Slovenskega prosvetnega društva »Edinost Št. Tomaž«, ki je bilo ustanovljeno leta 1910 ter »Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž«, ki je bila ustanovljena leta 1912/13 v Šenttomaža pri Celovcu. Katja Sturm-Schnabl: Edinost Šenttomaž. Katoliško slovensko izobraževalno društvo Edinost Št. Tomaž pri Celovcu. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 283-287.Bojan Schnabl: Der historische slowenische Kulturverein »Edinost« in St. Thomas am Zeiselberg. V: Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, str. 263.Bojan Schnabl: Zgodovinsko slovensko prosvetno društvo “Edinost” v Šenttomažu: nova dognanja. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu 2024, ISSN 1024-1493, 2024, str. 51-58, ilustr.

Literarna podoba Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137. Bojan-Ilija Schnabl. Božja pot do Gospe Svete in nazaj ali večno mlade lipe. V: Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za prestopno leto 2012. Celovec: Mohorjeva družba, Celovec 2011, str. 112-116. Bojan-Ilija Schnabl: Poljanski camino, (Celovec, Mohorjev 2018), str. 14-23.

Viri kagis.at

Literatura Wilhelm Wadl: Magdalensberg, Natur - Geschichte - Gegenwart, Gemeindechronik", Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995 (304 str., ISBN 3-85366-812-7.), 2. izdaja, Klagenfurt/Celovec 2024, str. 263. Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem

Sklici

Glej tudi

Seznam župnij dekanije Tinje Koroški Slovenci

Kategorija:Gosposvetsko polje Kategorija:Naselja v Okraju Celovec-dežela Kategorija:Štalenska gora