Perfect Machine je studijski album ameriškega jazzovskega klaviaturista Herbieja Hancocka, ki je izšel 15. maja 1988 pri založbi Columbia Records. Gre za zadnji Hancockov album, ki je izšel pri založbi Columbia Records.
Pregled Album je bolj minimalističen kot predhodnika Future Shock in Sound-System, je pa obdržal zvok in produkcijsko vrednost, na kar je vplival Kraftwerk. Redki, a utripajoči pulzi, povzročeni z računalnikom Fairlight z velikimi zvočnimi vzorci, so preplasteni z razloženimi sintetiziranimi akordi, industrialnimi zvoki in scratchi gramofona.
Ozadje Album je koproduciral Bill Laswell, pri snemanju pa so sodelovali še Bootsy Collins, Leroy "Sugarfoot" Bonner iz skupine Ohio Players in Grand Mixer DXT. Označuje konec Hancockovega Rockit obdobja 80. let.
Sprejem Kritik Richard S. Ginell je album označil kot »večinoma sunkovit techno-pop z okusom funka.«
Seznam skladb Avtorji vseh skladb so Herbie Hancock, Bill Laswell in Leroy "Sugarfoot" Bonner, razen, kjer je posebej označeno.
Osebje Glasbeniki Herbie Hancock – klavir, Fairlight CMI Series I & II, Rhodes Chroma, Macintosh Plus, Yamaha DX1, Yamaha DX7 in DX7IIFD, Kurzweil K250, Yamaha TX816, Oberheim Matrix–12, Akai S900, vocoder Jeff Bova – programiranje Bootsy Collins – bas kitara, vocoder Mico Wave – Minimoog bas, talk box, vocoder Nicky Skopelitis – Fairlight bobni Grand Mixer DXT – gramofoni, zvočni efekti Leroy "Sugarfoot" Bonner –vokali
Produkcija Producenta: Herbie Hancock, Bill Laswell Inženirji: Martin Bisi, Mike Krowiak, Dave Jerden, Billy Yodelman, Bryan Bell Miks: Dave Jerden Mastering: Howie Weinberg
Sklici
Kategorija:Albumi leta 1988 Kategorija:Albumi Herbieja Hancocka Kategorija:Albumi založbe Columbia Records