Levkocitoza je prehodno zvišanje koncentracije levkocitov v krvi, ki nastane največkrat zaradi vnetne reakcije, ki jo povzročajo bakterije, lahko pa tudi zaradi malignih sprememb. Koncentracija levkocitov se zviša na 15·109–20·109/L (normalne vrednosti so 4·109–10·109/L). Če se zviša 40·109–100·109/L, pomeni levkemodino reakcijo. Levkocitoza prvotno nastane ob sprostitvi celic iz kostnega mozga in je povezana s povečanim številom sorazmerno nezrelih nevtrofilcev v krvi.
Proliferacije levkocitov razdelimo na: reaktivne levkocitoze, neoplastične oz. tumorske levkocitoze, limfatične in mieloične levkemije.
Reaktivna levkocitoza Reaktivna levkocitoza je skupna reakcija na številna vnetna stanja, včasih je tudi prvi znak neoplastične rasti levkocitov. Število levkocitov se poveča zaradi: velikosti mieloičnih in limfatičnih prekurzorskih celic in skladiščenja celičnih »otočkov« v kostnem mozgu, krvnem obtoku, perifernih tkivih, stopnje sprostitve celic iz celičnih »otočkov« v kostnem mozgu v krvni obtok, deleža celic, ki so pritrjene na stene krvnih žil, stopnje ekstravazacije celic iz krvi v tkiva.
Limfatične novotvorbe Pri limfatičnih novotvorbah ločimo: prekurzorske neoplazme limfocitov B (nezreli limfociti B), periferne neoplazme limfocitov B (zreli limfociti B), prekurzorske neoplazme limfocitov T (nezreli limfociti T), periferne neoplazme limfocitov T in naravnih celic ubijalk (zreli limfociti T in zrele naravne celice ubijalke) Hodgkinov limfom (kronična, najprej lokalna, kasneje generalizirana maligna novotvorba limfatičnega sistema neznanega izvora, z značilno histološko zgradbo s celicami velikankami, ki se kaže s povečanimi bezgavkami, povečano vranico, vročino, znojenjem, izgubo teka in hujšanjem).
Največ neoplazem izvira iz limfocitov B (80-85 %), sledijo tumorji, ki jih povzročajo limfociti T, najmanj pa je tumorjev, ki izvirajo iz naravnih celic ubijalk. Neoplastični limfociti B ali T pogosto posnemajo delovanje normalnih, zdravih celic.
Tumorske levkocitoze Ločimo med limfatičnimi in mieloičnimi levkemijami. Levkemija pomeni močno povečano število nenormalnih, patoloških belih krvnih celic v krvi. Te so novotvorbe matičnih celic hemopoeze, ki hkrati vzniknejo v vsem kostnem mozgu in ga pogosto difuzno preraščajo. Običajno neoplastične celice v velikem številu vdirajo v kri, lahko tudi v vranico, jetra, bezgavke in druga tkiva. Pri nekaterih bolnikih z levkemijo neoplastične celice ne vdirajo v kri, zato je lahko pri njih število levkocitov v krvi normalno ali celo zmanjšano. Tradicionalno delimo levkemije na akutne in kronične na osnovi vrste hemopoetskih celic, pri katerih je prišlo do neoplastične preobrazbe, stopnje zrelosti neoplastičnih celic.
Sklici in opombe
Kategorija:Hematologija