Brezodpadkovno upravljanje ali upravljanje brez odpadkov (angl. zero waste management) je dolgoročna okoljevarstvena strategija oz. filozofija upravljanja odpadkov, ki narekuje izdelavo samo takšnih izdelkov, »ki jih bo mogoče dolgo uporabljati, brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti«.MOP.gov.si - Zero waste management Med prednostmi te strategije so: zmanjševanje količin odpadkov (in s tem odlagališč odpadkov), finančni prihranki, manjši ogljični odtis ...
Nič odpadkov je filozofija, ki spodbuja preoblikovanje virov življenjskega cikla, tako da so vsi izdelki ponovno uporabljeni. Vse smeti – odpadki, poslani v postopke odstranjevanja so minimalne in ne vključujejo sežiganja ali energetske predelave odpadkov. Priporočen postopek je postopek, ki materiale vrne v naravne cikle prsti ali materialov. Zero waste international alliance (Mednarodna zveza za nič odpadkov) navaja definicijo: »nič odpadkov« je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki družbo vodi v spremembo življenjskega sloga in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. »Nič odpadkov« pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.
V industriji ta proces vključuje oblikovanje proizvodov in tradicionalnih proizvodnih odpadkov. Na primer, lahko bi reciklirali steklene steklenice mleka. Glavni vhodni vir je silicijev dioksid - pesek, ki ga oblikujejo v kozarec in nato v steklenico. Skladišča jo napolnijo z mlekom in razdelijo potrošnikom. Na tej točki bi običajna pot odpadkov vodila v odstranitev steklenice na odlagališča in podobno. Z metodo »nič odpadkov« se lahko uvede depozit na steklenico ob prodaji, ki se vrača na prenosnika ob nakupu. Steklenica se nato opere, ponovno napolni in proda naprej. Imamo samo porabo energije za pranje steklenic in onesnaževanje vode, ki bi ju bilo treba zmanšati.
Upravljanje brez odpadkov lahko predstavlja ekonomično alternativo dosedanjega ravnanja z odpadki, kjer so potrebni vedno novi viri. Prav tako lahko predstavlja novo alternativo za okolje, saj odpadki predstavljajo znaten delež onesnaževanja na svetu. Celotna strategija temelji na t. i. sistemu 3P: preprečevanje, ponovna uporaba in predelava (angleško 3R: Reduce, Reuse, Recycle).
Zgodovina 1970: Zero Waste Systems Inc Izraz Zero Waste, je bil javno prvič uporabljen v imenu podjetja, Zero Waste Systems Inc (ZWS), ki ga je ustanovil doktor kemije Paul Palmer v sredini 70-ih v Oaklandu, v Kaliforniji. Poslanstvo ZWS je bilo najti nove prostore za skladiščenje za večino kemikalij, ki so se pojavljale kot presežek v nastajajoči elektronski industriji. Kmalu so razširili svoje storitve v številne druge smeri. Kot primer lahko navedemo da so brezplačno sprejemali, velike količine različnih novih in uporabljenih laboratorijskih kemikalij, ki so jih potem prodali raziskovalcem, znanstvenikom in podjetjem. ZWS je imel verjetno največji popis laboratorijskih kemikalij v celi Kaliforniji, ki so bile prodane za pol cene. Prav tako so zbirali topilo, ki so ga v elektronski industriji imenovani razvijalec oz. izpiranje (mešanica ksilena in butil acetata). Topilo je bilo dano v majhne pločevinke in puščeno v prodajo kot redkejši lak. ZWS je bil pionir pri mnogih drugih projektih.
Mednarodni ugled so si ustvarili predvsem s tem, da so bili edino podjetje na svetu, ki se je ukvarjalo s tem poslom. O samem podjetju je bilo napisano veliko člankov. Prav tako so sodelovali v nekaterih televizijskih oddajah. The California Integrated Waste Management Board je pripravila diaprojekcijo, ki prikazuje delovanje ZWS in EPA je objavila številne študije njihovega poslovanja, v katerih jih poimenujejo "aktivna izmenjava odpadkov".
Krovna organizacija, pod katero spada ZWS je Zero Waste Institute (ZWI), ki jo je prav tako ustanovil Paul Palmer, najdete jo na http://www.zerowasteinstitute.org. Na podlagi izkušenj iz ZWS, ZWI meni, da recikliranje ni več samo privesek pri ustvarjanju smeti in sami industriji smeti. ZWI prav tako zavrača vse poskuse ponovne uporabe odpadkov ali uporabo vse vrst proizvodnih odpadkov. Namesto tega, ZWI poziva k prenovi vseh izdelkov iz industrije, trgovine in procesov, ki proizvajajo in prodajajo, da jih uporabijo, tako da nikoli ne zavržejo odpadkov, ki nastanejo, saj jih je treba ponovno uporabiti ali reciklirati.
Spletna stran ponuja številne primerne načine, na katere se lahko oblikujejo izdelki tako, da je zavrženje nepotrebno, saj je potrebno razširiti vrednost praga izdelka na približno človeško življenjsko dobo, 100-ih let. V celoti je izdelan sklop načel in predstavljene analize. Teorija Učinkovitost dizajna vodi do Uspešnosti dizajna je predstavljena, kar pomeni, da ko je izdelek namenjen za uporabo v trajnost, ga je potrebno opremiti z robustno funkcijo, trdimi materiali in posebnimi ugodnostmi, ki nam ne omogočajo da izdelke lahko zavržemo po enkratni uporabi. To teorijo se uporablja kot primer za pakete. ZWI zavrača vse povezave s svetom za recikliranje, ki poudarja, da ni nobene teorije za recikliranje, samo zaupanje in upanje, da bo to koristno.
1998-2003: Vrh Gibanje je pridobilo širšo javnost in doseglo vrhunec v letu 1998-2002. Od takrat se zavzemajo za prenos iz "teorije v prakso", s poudarkom na tem, kako je "zero waste community" strukturiran in kako se obnaša. Na spletni strani Zero Waste International Alliance je seznam skupnosti po vsem svetu, ki so ustvarili javne politike za spodbujanje zero waste prakse. Poglejte tudi Eco-Cycle spletno stran kot primer, kako ta velika neprofitna organizacija vodi Boulder County, Colorado na Zero-Waste poti in poglejte 6-minutni video o tem. In Končno je v ZDA zero-waste, organizacija imenovana GrassRoots Recycling Network, ki pripravlja delavnice in konference o dejavnostih zero-waste.
Danes Obstaja napetost med dobesedno uporabo naravnih procesov in oblikovanjem industrijsko učinkovitejših načinov ponovne uporabe. Veliko opazovalcev ima pogled na naravo kot na končni model za proizvodnjo in inovativne materiale. Drugi opozarjajo, da industrijski izdelki sami po sebi niso naravnega izvora (kot so kemikalije in plastične mase, ki so mono-molekularni) in imajo veliko koristi od industrijskih metod za ponovno uporabo, medtem ko je degradacija geografskega okolja in priprava metode v tem okviru potratna. Najbolj znan primer je biorazgradljiva plastika. Nekateri trdijo, da je plastika potratna, ker je draga in okolju škodljiva, ali je narejena iz škroba ali nafte, v proizvodnem procesu porabi vse enake materiale in stroške za energijo. Čeprav se plastika po enkratni uporabi biološko razgradi, je veliko bolj pomembno, da se plastični deli uporabijo za oblikovanje. Druga stran trdi, da je vodenje plastike iz smetišča edina korist interesov.
Podjetja, ki se gibljejo v smeri ˝nič odpadkov˝ so v svetu Subaru, Xerox, in Anheuser-Busch. in v Sloveniji gre v to smer Sava Tires d.o.o. http://yak4you.wordpress.com/category/odpadki/ thumb|Tudi Sava Kranj gre v smeri Zero Waste
Reciklaža Pomembno je razlikovati recikliranje odpadkov od Zero waste. Nekateri trdijo, da je ključni element Zero waste recikliranje, nekateri pa to zavračajo in pravijo, da je le ideja. Skupno razumevanje recikliranja je preprosto, dajanje steklenic in pločevink v koš. Sodobna različica recikliranja je bolj zapletena in vključuje veliko več elementov financiranja in državne podpore. Na primer, poročilo Agencije za zaščito okolja ZDA (U:S: Environmental Protection Agency) za leto 2007 kaže, da ZDA na nacionalni ravni reciklirajo 33,4 %. Z namenom ravnanja z recikliranimi materiali, pa so bile širom sveta ustvarjene različne industrije. Hkrati pa so bile zahteve po recikliranju včasih pretirane, na primer odlagališča smeti naj bi prekrivali z zemljo ter organskimi snovmi vsak dan. V državah, kjer vzpodbujajo recikliranje, je stalno prisoten pritisk s ciljem zvišati stopnjo recikliranja ter s tem vplivati tudi na lokalno samopodobo. Gibanje, usmerjeno k recikliranju, se je ločilo od koncepta Zero waste. Dober primer je računalniška industrija, ki po vsem svetu vsako leto zavrže milijone računalnikov (160 milijonov leta 2007). Ti pokvarjeni računalniki sledijo reciklažnemu toku in jih predelajo v surovine, večina pa jih konča na odlagališčih, kjer jih izvozijo v države tretjega sveta. Podjetja se nato lahko odločijo za nakup nekaterih surovin, predvsem jekla, bakra, stekla in zmanjšajo porabo novih materialov. Po drugi strani pa je industrija, ki dejansko popravlja računalnike, bolj usklajena z Zero waste načelom za oblikovanje dolgoročne ponovne uporabe. To se imenuje Computer Refurbishing industry in je že pred trenutno akcijo zbiranja in razpošiljanja elektronike. Njihova organizacija je v letih delovanja podarila ogromno računalnikov šolam, klinikam in raznim neprofitnim organizacijam. Načrtovanje Zero waste zahteva, da se komponente preoblikuje za učinkovito ponovno uporabo ter hkrati zahteva vse večje preoblikovanje oziroma popravljanje.
Zmanjševanje in ponovna uporaba
Zero waste management je slabo podprt s strani vladnih zakonov, ki bi uveljavili [hierarhija ravnanja z odpadki | hierarhija zmanjševanja odpadkov, ponovna uporaba in recikliranje.] V praksi ti zakoni vedno poudarjajo pomen uničenja in reciklaže odpadkov, medtem ko je ponovna uporaba vedno marginalizirana. Posebnost Zero waste managementa je načelo, da se lahko uporablja pri kateremkoli proizvodu ali procesu, v vsaki situaciji in pri vsaki ravni. To velja tudi za strupene kemikalije, kot tudi za benigne zadeve. Prav tako to velja tudi za onesnaževanje ozračja zaradi sežiganja premoga ali za odpadke iz radioaktivnih virov s poskusom, da bi iz presežka jedrskih elektrarn ustvarili jedrski odpadek. Vsi postopki so lahko oblikovani tako, da je delež stvari, ki se jih zavrže, minimaliziran, tako v lastnih postopkih in v uporabi ali potrošnji materialov, katerih razvoj vodi tja. Recikliranje, na drugi strani, pa se ukvarja le s preprostimi materiali.
Zero Waste (nič odpadkov) se lahko uporablja tudi za odpadke človeškega potenciala, nastalih zaradi revščine in zanikanja izobraževalnih možnosti. Vključuje nov pogled na zmanjševanje zapravljanja energije v industriji in transportu ter zapravljanje svetovnih deževnih gozdov. To je splošno načelo oblikovanja za učinkovito uporabo vseh virov, vendar opredeljeno. Recikliranje se počasi ločuje od svoje trdne podlage v zvezi z ravnanjem z odpadki z vključevanjem vprašanj, ki so podobna gibanju za trajnostni razvoj. Zero waste na drugi strani pa ne bazira na omejitvah ravnanja z odpadki, pač pa poudarja povečanje ponovne uporabe z uporabo novih metod ki zmanjšajujejo in odstranjujejo škodljive metode, kot so sežiganje in recikliranje. Zero waste si prizadeva, da so novi izdelki napravljeni za popravilo, prenovitev, obnovitev in na splošno lahko ponovno uporabljeni.
Pomen kapacitete smetišča