Janez Vurnik starejši, slovenski podobar in kipar, * 28. avgust 1819, Stara Oselica, † 2. marec 1889, Radovljica.

Danes ga s sinom Janezom Vurnikom ml. uvrščamo med najpomembnejše cerkvene umetnike in umetnike historizma pri nas.

Življenje in delo Rodil se je očetu cerkovniku Gregorju in materi cerkovnici Katarini (rojeni Mežek). Leta 1824 se je celotna družina preselila na Dobravo pri Kropi. Osnovno šolo je obiskoval v Celovcu, nato je med 1830 in 1832 nadaljeval v Ljubljani. Leta 1833 je bil trgovski vajenec v Ajdovščini, a se je kasneje odločil za podobarstvo. Med 1834 in 1840 je služil kot učenec in pomočnik Mateja Goričnika, podobarja in slikarja. Tam se je učil slikanja, rezbarjenja, kamnoseštva, zlatenja, polihromiranja, marmoriranja in drugih postopkov, ki so bili nujno znanje v takratnih podeželskih podobarskih, kamnoseških in rezbarskih delavnicah. Od 1841 je bil v Radovljici samostojen podobar. Hišo, po domače imenovano pri Žgajnarju (danes Partizanska pot 6), si je preuredil v delavnico in zaposlil tudi po 20 pomočnikov. Izvrševal je predvsem naročila za opremo cerkva, kot so oltarji in njihova prenova, prižnice, klopi, božji grobovi, razpela, okviri za križeve pote, krstilniki, pa tudi nagrobniki. Do svoje smrti je s svojo delavnico obladoval večji del Gorenjske in segal tudi drugod po Sloveniji, tudi na Spodnjo Štajersko.

Ker je bil samouk, si je široko znanje pridobil s študijem sodobne tuje strokovne literature. Od leta 1846 naprej je zbiral knjige z raznih področij, kot so stavbarstvo, kiparstvo, umetnostna teorija, umetnostne predloge, vzorčne knjige, revijalni tisk. Tako si je ustvaril bogato knjižnico, ki jo je podedoval njegov sin Janez Vurnik ml. Sodeloval je na Obrtniški razstavi v Ljubljani leta 1844, drugi načrti, kot je udeležitev na Londonski svetovni razstavi 1862 in razstavljanje svojega tabernaklja za cerkev na Breznici na Pariški razstavi 1878, pa se niso uresničili. Njegovi najpomembnejši deli sta danes že odstranjena oltarja v župnijski cerkvi v Kranju (1852–1855) ter velika oltarja na Breznici (1878) in v Kamniku (1881). Izklesal je tudi nagrobnika pesniku Simonu Jenku (1873, Kranj, Prešernov gaj) in duhovniku Lovru Pintarju (1876, Preddvor, župnijska cerkev), njuna portretna medaljona na nagrobniku pa sta delo sina Janeza. S sinom Janezom Vurnikom ml. je tudi sicer zelo veliko delal, zato je težko določati njun delež pri posameznih delih. Oba s sinom sta bila člana stanovske zveze avstrijskih gradbenikov in kiparjev Wiener Bauhütte.

Bil je natančen in je dobro poznal zgodovinske sloge. Med njegovo delo sodita izdelava in prenova predvsem oltarne arhitekture in cerkvene opreme v novoromanskem, neogotskem in neorenesančnem slogu, pa tudi stavbna dela. Njegovo delo je bilo slogovno usklajeno s preostankom cerkvenega prostora in prvinsko čisto. Za Antona Samassa ml. je izdeloval tudi reliefe za zvonove.

Pomembnejša dela Blejski otok: tabernakelj, relief na menzi, prenova velikega oltarja v cerkvi Marijinega vnebovzetja (1864) Bohinjska Bela: veliki in stranska oltarja v župnijski cerkvi sv. Marjete (1848–1850) Breznica pri Radovljici: novoromanski veliki kamniti oltar v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje (s sinom Janezom Vurnikom ml., 1878) Cerknica: novogotska okna v župnijski cerkvi Marijinega rojstva (1873) Dovje, Mojstrana: veliki marmorni oltar, relief na menzi (1874), stranska lesena oltarja v župnijski cerkvi sv. Mihaela (s sinom Janezom Vurnikom ml., 1881) Kamna Gorica: stranska oltarja (1860) in veliki oltar v župnijski cerkvi sv. Trojice (1863) Kamnik: novorenesančni veliki oltar v župnijski cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja (1881) Kranj: trije novogotski oltarji (pozneje odstranjeni) in druga cerkvena oprema v župnijski cerkvi sv. Martina (1854–1855), nagrobnik Simona Jenka (s sinom Janezom Vurnikom ml., 1873) Krtina pri Domžalah: novogotski veliki leseni oltar, stranska oltarja v podružnični cerkvi sv. Lenarta (1887–1888) Liboje: celotna cerkvena oprema v podružnični cerkvi sv. Neže (1859) Ljubno ob Savinji: veliki oltar v cerkvi Marije Vnebovzete na Rosuljah (z Janezom Vurnikom ml., 1882) Naklo: veliki marmorni oltar v župnijski cerkvi sv. Petra (1870) Radovljica: stranski oltar sv. Krvi, cerkvena oprema, prenova v župnijski cerkvi sv. Petra (1877) Rateče pri Kranjski Gori: veliki oltar v župnijski cerkvi sv. Duha (1879) Srednja vas v Bohinju: celotna cerkvena oprema v župnijski cerkvi sv. Martina (ok. 1870–1882) Stražišče pri Kranju: veliki marmorni oltar v podružnični cerkvi sv. Jerneja (1851) Tržič: veliki marmorni oltar v podružnični cerkvi (1860), novogotski krstilnik v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja (1862) Železniki: tabernakelj v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika (1880) Povzeto iz:

Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002. IV: 26, 28–29, 377, 379; V: 72; VI: 56–57; VII: 275, 282; IX: 19, 210; X: 65, 95. Globočnik, Damir. »Kamnoseka in podobarja Janez Vurnik st. in Janez Vurnik ml. iz Radovljice.« Ivan Vurnik: 1884-1971: slovenski arhitekt. Ljubljana: Organizacijski odbor projekta Vurnik, 1994. 49–52. Žitko Durjava, Sonja. Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1989.

Glej tudi seznam slovenskih kiparjev seznam osebnosti iz Občine Radovljica

Opombe in sklici

Viri Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002. IV: 26, 28–29, 377, 379; V: 72; VI: 56–57; VII: 275, 282; IX: 19, 210; X: 65, 95. Globočnik, Damir. »Kamnoseka in podobarja Janez Vurnik st. in Janez Vurnik ml. iz Radovljice.« Ivan Vurnik: 1884-1971: slovenski arhitekt. Ljubljana: Organizacijski odbor projekta Vurnik, 1994. 49–52. Globočnik, Damir. »Kamnoseška in podobarska delavnica Janeza Vurnika st. in Janeza Vurnika ml. v Radovljici.« Radovljiški zbornik 1992. Radovljica: Skupščina občine Radovljica, 1992. Lola Božič, Miran. »Vurnik, Janez (starejši).« Obrazi slovenskih pokrajin. Kranj: Mestna knjižnica Kranj, 2020. – prek Obrazi slovenskih pokrajin. Sinobad, Jure. Dežela: kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1998. »Vurnik Janez.« Zapiski Franceta Steleta. Ljubljana: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Žitko Durjava, Sonja. Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska matica, 1989.

Kategorija:Slovenski podobarji Kategorija:Slovenski kiparji Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega