Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih. Uvrščamo jih v družino vrbovk (Salicaceae). Vse vrste vrbe vsebujejo salicin.
Opis
Vrbe so listnate rastline, ki največkrat rastejo v obliki grma, pogosto pa jih najdemo tudi v obliki dreves. Nekatere zrastejo tudi do 30 m v višino, medtem ko so zlasti arktične in alpske vrste nizke rasti. Vrbe so dvodomne rastline, z ženskimi cvetovi na eni in moškimi cvetovi na drugi rastlini. Razen v času polnega cvetenja, je težko razlikovati med moškim in ženskim drevesom. Najlažje jih razlikujemo takrat, ko na posameznih cvetovih v socvetju oziroma mačici postanejo vidni prašniki pri moški ali pestiči pri ženski rastlini. Moške mačice se takrat odenejo z izstopajočimi prašniki zlato rumene barve, ženske s pestiči pa ostanejo zelene. Najprej se pojavijo cvetovi v obliki mačic, pozneje še listi. Listi so večinoma podolgovati, lahko pa tudi okrogle oblike in običajno z nazobčanimi robovi. Lubje vrbe je sivo, na vejah gladko, v spodnjem delu debla pri starejših rastlinah razpokano. Vrbe so večinoma žužkocvetke, njihovi opraševalci so čebele in to je njihova prva spomladanska paša.
Razmnoževanje Vrba se razmnožuje s semeni ali s potaknjenci. Vrbini plodovi so drobne glavice. Ob zrelosti vzdolžno počijo in iz njih v belih kosmih izletijo številna drobna dlakava semena. Seme je izredno lahko in brez zaloge hrane za začetni razvoj. Zato je življenjska doba semena kratka in zaradi tega so vrbe običajno vezane na vlažna tla, kjer seme lahko hitro kali.
Za vrbe je značilna hitra rast v mladosti. Dnevno lahko doseže v glavni rastni dobi tudi do 10 cm prirastka. Celoletni prirast vrbe v optimalnih razmerah je v prvih letih običajno okoli dva metra in pol. Vse vrbe imajo rade humusna in vlažna tla, uspevajo pa tudi na težkih zamočvirjenih ali suhih tleh. Za dobro rast potrebujejo zračna tla, ki naj bi bila nevtralna ali rahlo kisla. Drevesa niso občutljiva na sezonske poplave. Vrba uspešno raste na rastiščih, kjer se razmere vlage pogosto spreminjajo in kjer menjaje prihaja do poplav in suš. Potrebuje sončno ali polsenčno lego, le čista senca ji ne odgovarja.
Koreninski sistem dreves razvije globoko glavno korenino, ki lahko doseže talno vodo, ki je tudi do 4 m pod zemljo in številne površinske korenine.
Razširjenost Vrbe spadajo med najstarejše cvetnice na Zemlji, saj so njihov pelod in ostanke listov odkrili med geološkim raziskovanjem krednih kamnin in s tem dokazali, da so bile na zemlji razširjene že pred več kot 130 milijoni let. Danes predstavnike rodu vrb najdemo povsod po svetu. Osnovni vzroki velike razširjenosti segajo daleč nazaj v čas po ledeni dobi, ko so se vrbe izkazale kot pionirji ponovne poselitve, saj so bile med prvimi, ki so bile sposobne rasti v mejnih življenjskih razmerah. Zaradi njihove prilagodljivosti jih tudi danes najdemo skoraj v vseh življenjskih okoljih. Seme vrbe je hitro kaljivo in lahko, zato ga veter zlahka raznese po velikih površinah. Vrbe so sposobne prenašati klimatske ekstreme in se hitro prilagodijo na vse vrste tal. To jim daje veliko prednost pred drugimi drevesnimi vrstami.
Uporaba Uporabnost vrbe je različna. Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. V preteklosti so za hrano uporabljali mlade kuhane poganjke, posušeno in zmleto notranjo stran lubja so dodajali moki za peko kruha, kot nadomestek za pravi čaj so uporabljali liste. Pomembna je tudi tehnična uporabnost vrbe. Les vrbe je primeren za obdelavo. Mlade šibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. Vrba je hitrorastoča rastlina, zato je primerna za vzgojo v zunaj gozdnih nasadih za pridobivanje biomase ali kot surovino v papirni industriji. Zaradi močnega koreninskega sistema so uporabne za utrjevanje brežin.
V Sloveniji je gospodarski pomen vrbe, v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami, majhen. Eden od razlogov je tudi ta, da je pravih rastišč, ki bi ji idealno ustrezala, zelo malo. Že v sosednji Hrvaški in v Vojvodini je veliko bolj cenjena, saj so območja ob reki Savi in Donavi večinoma zasajena z vrbo. Gospodarsko najpomembnejša vrba na tem območju je bela vrba, iz katere so žlahtnitelji vzgojili celo vrsto klonov, ki se uporabljajo za zasajanje različnih nasadov.
Viri Botanični vrt Hauptman Medved Andreja. Kmečki glas. Povešava iva. Članek, 20 3. 2010.
Krajnc Nike, Piškur Mitja, Dolenšek Marjan, Božič Gregor in Klun Jaka. 2009. Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrst. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica. ISBN 978-961-6425-44-5. Zdravilne rastline na Slovenskem, Katja Galle - Toplak, 2002, ISBN 86-11-15167-4
Vrste Salix acutifolia Salix alaxensis Salix alba - bela vrba Salix alpina - alpska vrba Salix amygdaloides Salix arbuscula Salix arbusculoides Salix arctica Salix atrocinerea Salix aurita - rakita Salix babylonica - vrba žalujka Salix bakko Salix barrattiana Salix bebbiana Salix boothii Salix bouffordii Salix brachycarpa Salix cacuminis Salix canariensis Salix candida Salix caprea - iva Salix caroliniana Salix chaenomeloides Salix chilensis Salix cinerea - pepelnatosiva vrba Salix cordata Salix daphnoides - volčinasta vrba Salix discolor Salix eastwoodiae Salix eleagnos - siva vrba Salix eriocarpa Salix eriocephala Salix excelsa Salix exigua Salix foetida Salix fragilis - krhlica ali krhka vrba Salix futura Salix geyeriana Salix gilgiana Salix glauca Salix gooddingii Salix gracilistyla Salix hainanica Salix helvetica Salix herbacea - zelnata vrba Salix hirsuta Salix hookeriana Salix hultenii Salix humboldtiana Salix humilis Salix integra Salix interior Salix japonica Salix jessoensis Salix koriyanagi Salix kusanoi Salix lanata Salix lapponum Salix lasiandra Salix lasiolepis Salix lucida Salix magnifica Salix matsudana Salix miyabeana Salix mucronata Salix myrtilloides Salix myrsinifolia - črnikasta vrba Salix myrsinites Salix nakamurana Salix nigra Salix pedicellaris Salix pentandra - peteroprašniška vrba Salix petiolaris Salix phylicifolia Salix planifolia Salix polaris Salix pseudo-argentea Salix purpurea - rdeča vrba Salix pyrifolia Salix reinii Salix repens Salix reticulata - mrežolistna vrba Salix retusa - topolistna vrba Salix rorida Salix rosmarinifolia - rožmarinolistna vrba Salix rupifraga Salix salicicola Salix schwerinii Salix scouleriana Salix sericea Salix serissaefolia Salix serissima Salix shiraii Salix sieboldiana Salix sitchensis Salix subfragilis Salix subopposita Salix taraikensis Salix tetrasperma Salix thorelii Salix triandra - mandljeva vrba Salix udensis Salix viminalis - beka Salix vulpina Salix waldsteiniana - Waldsteinova vrba Salix wallichiana Salix wilmsii Salix woodii Salix yezoalpina Salix yoshinoi
Zunanje povezave
Zeliščne rastline
Kategorija:Vrbovke Kategorija:Drevesa