Navádni slépec (znanstveno ime Anguis fragilis) je breznogi, kačam podobni kuščar, spada v družino slepcev. Je nenevaren, uničuje gosenice in polže.
Telesna zgradba thumb|left|200px|Makroposnetek glave navadnega slepca na Golovcu pri Ljubljani Na prvi pogled ne deluje kot kuščar, čeprav spada mednje. Noge pri slepcu so zakrnele, brez vidnih ostankov, ni sledu o ušesih. Zraste do 50, izjemoma 60 cm. Osnovna barva je rjava ali sivorjava s temnimi pikicami. Samci imajo lahko tudi modre pege. Samci se od samic ločijo po temnih progah na bokih in enaki spodnji strani. Mladi slepci so podobni samcem, le da je osnovna barva svetlejša. Samice imajo temen sprednji del bokov. Rep pri slepcu je lahko dolg kot telo in izredno krhek, na kar nas opozarja tudi njegovo znanstveno ime. V nevarnosti ga lahko del tudi odvrže. Gladke luske so brez grebenov in se pokrivajo kot strešnik. Slepec ima gibljive veke in lahko zapre oči.
Življenje thumb|left|200px|Počasno premikanje skozi travo. V Sloveniji je splošno razširjen od nižine do drevesne meje. Živi v različnih življenjskih prostorih, od vrtov, parkov, do gozdov vseh vrst, po barjih, najdemo ga tudi na kmetijskih območjih z nekaj drevja in grmovja, praktično povsod, kjer si le najde dovolj rahlo podlago, da se lahko zarije vanjo.
Sonči se le redko, če pa že, to vedno počne le v polsenci. Aktiven je v mraku, tudi po dežju. Prezimi v podzemnih luknjah, razpokah in podobnih mestih.
Pri parjenju ujame samec samico za glavo in je ne izpusti, dokler ne konča. Je ovoviviparen, kar pomeni, da se mladiči razvijejo iz jajc v samičinem telesu že pred kotitvijo. Mladiči (od 5 do 20 ) se izležejo junija ali julija.
Prehranjujejo se z žuželkami, pajki, deževniki in polži. Najraje plenijo deževnike in gole polže. Po obedu si obrišejo sluz tako, da z glavo drgnejo levo in desno po travi in mahu.
Taksonomija left|thumb|200px|Razširjenost vrst slepcev Evrope Navadni slepec (Anguis fragilis) je bil zgodovinsko razdeljen na dve podvrsti (A. f. fragilis in A. f. colchica). Vendar je nedavna taksonomska klasifikacija povzročila razvrstitev teh dveh podvrst v ločeni vrsti:
Anguis fragilis sensu stricto (najdemo ga v zahodni Evropi, severni Evropi in na zahodnem Balkanu) Anguis colchica (najdemo ga v vzhodni in severni Evropi, na vzhodnem Balkanu in v zahodni Aziji) Pozneje so bile od vrste A. fragilis ločene še tri vrste: Anguis graeca (najdemo ga na južnem Balkanu) Anguis veronensis (najdemo ga na Apeninskem polotoku) Anguis cephalonica (domoroden na Peloponezu)
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Slepci Kategorija:Plazilci Azije Kategorija:Plazilci Evrope Kategorija:Plazilci Slovenije Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758