Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog, * 30. november 1887, Logatec, † 21. april 1970, Ljubljana.
Življenje in delo Po gimnaziji v Ljubljani je študiral na pravni fakulteti na Dunaju in 1916 doktoriral. Leta 1920 je bil poverjenik za socialno skrbstvo pri Deželni vladi za Slovenijo in bil izvoljen za poslanca SLS v Ustavodajno skupščino. Leta 1925 je bil znova izvoljen za narodnega poslanca. Leta 1927 in 1928 je bil minister za socialno politiko, 1929–1931 pa član vrhovnega zakonodajnega sveta pri ministrskem svetu. V drugi polovici tridesetih let je bil član jugoslovanske delegacije v generalni skupščini Društva narodov v Ženevi. Bil je eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. V SLS je veljal za enega izmed voditeljev krščanskosocialističnega delavstva. Do papeške okrožnice Quadragesimo anno je zavzel negativno stališče. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, se zavzemal za »samoupravno stanovsko solidaristično« krščansko družbo in za avtonomijo Dravske banovine. Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, od 1921 je bil med vidnimi publicisti Novega časa in Pravice (1924–28 njen formalni izdajatelj). V tem času je začel tudi izdajati revijo Socialna misel; bil je eden od njenih urednikov. Objavil je več knjig – med njimi: Za krščanski socializem (1923), Socialna ekonomija (1924), Kriza moderne demokracije (1927) in Za nov družbeni red I-II (1933–1935). Aprila 1929 je postal izredni, oktobra 1935 pa redni profesor za ekonomijo in sociologijo na Tehniški fakulteti v Ljubljani; 1936–1939 je bil tudi njen dekan. Sodeloval je pri ustanovitvi stranke JRZ.Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013.
Leta 1941 se ni hotel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. Istega leta se je tudi razšel z SLS. Škofa Rožmana je opozarjal na nevarnosti razkola naroda. Jeseni 1941 pa je s somišljeniki začel nastopati pod imenom Združeni Slovenci; veljali so za sredino. Decembra 1944 je bil interniran v Dachau. Bolan se je junija 1945 vrnil v Ljubljano.
Po vojni je do leta 1958 predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani.
V Logatcu in v Ljubljani je 28. in 29. marca 2014 potekal dvodnevni simpozij o dr. Andreju Gosarju. Na Radiu Vatikan so objavljeni posnetki predavanj. Dvodnevni simpozij Krščanstvo in socialno gibanje o življenju, delu in pomenu dr. Andreja Gosarja.
Teoretično delo V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je objavil številne razprave o ekonomski in socialni politiki. Najpomembnejše med njimi so bile Eseji o narodnem gospodarstvu (1922), Za krščanski socializem (1923) in Socialno gospodarstvo (1924). V svojem magnum opusu, razpravi Za nov družbeni red, ki je izšla v dveh zvezkih med letoma 1933 in 1935, je zagovarjal tržno gospodarstvo s predpisi o socialni varnosti in se zavzemal za politiko "krščansko-socialnega aktivizma". V zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja je veljal za enega vodilnih teoretikov krščanskosocialističnega krila Slovenske ljudske stranke. V zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja so bile njegove teorije napadene z vseh strani: z desne so ga izpodbijali korporativistični katoličani okoli Ernesta Tomca, Lamberta Ehrlicha in Josipa Jeraja. Z leve so ga z nezaupanjem gledali zagovorniki radikalne krščanskosocialistične mladine, kot so bili Tone Fajfar, Aleš Stanovnik in Edvard Kocbek. Kritizirali so ga tudi klasični liberalni ekonomisti in marksistični teoretiki, vključno z Edvardom Kardeljem, vodilnim teoretikom Komunistične partije Slovenije.
Z vzponom katoliškega integralizma in korporativizma v poznih tridesetih letih prejšnjega stoletja je Gosarjev položaj v slovenskem političnem katolicizmu postal marginalen. V zadnjih letih pred drugo svetovno vojno se je Gosar premaknil na bolj centristično stališče in pozval k krščanskodemokratski preusmeritvi Slovenske ljudske stranke. Svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, fašizmom in marksizmom ter pozival k "avtonomističnemu krščanskemu solidarnosti", ki bi temeljil na komunitarnih vrednotah. Bil je tudi eden najbolj doslednih zagovornikov avtonomije Slovenije znotraj Jugoslavije. Leta 1940 je objavil knjigo, v kateri je raziskal pravne, ekonomske, finančne, politične in socialne argumente za ustanovitev "Banovine Slovenije" po vzoru avtonomne Banovine Hrvaške.
Druga svetovna vojna in poznejše življenje Po invaziji sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je zavrnil pridružitev Osvobodilni fronti slovenskega naroda zaradi njene prokomunistične usmeritve. Konec leta 1941 se je zaradi nesoglasij glede odnosa do italijanskega okupacijskega režima prekinil s podzemnim vodstvom Slovenske ljudske stranke; v nasprotju z glavno strujo stranke, ki je podpirala nekakšen tihi taktični dogovor, je Gosar zavračal kakršno koli sodelovanje z okupacijskimi silami. Zavračal je tako partizansko gibanje kot kolaboracionistično slovensko domobranstvo in postal eden od voditeljev tako imenovanega "katoliškega centra", skupaj z Jakobom Šolarjem v Ljubljanski Pokrajini ter Engelbertom Besednjakom in Virgilom Ščkom v Julijski krajini. Leta 1944 so ga aretirale nacistične oblasti in poslale v koncentracijsko taborišče Dachau.
Po vrnitvi leta 1945 mu je novi komunistični režim odvzel večino predvojnih akademskih funkcij; vendar mu je bilo dovoljeno nadaljevati s poučevanjem gozdarske zakonodaje na Tehniški fakulteti. Po upokojitvi leta 1958 je objavil osebne spomine, v katerih je svoj položaj v desetletju 1935–1945 grenko opisal kot »glas, ki kliče v puščavi«.
Leta 1967 mu je Sveti sedež podelil odlikovanje Pro Ecclesia et Pontifice.
Umrl je leta 1970 v Ljubljani.
Glej tudi seznam slovenskih pravnikov seznam slovenskih sociologov
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Rojeni leta 1887 Kategorija:Umrli leta 1970 Kategorija:Slovenski pravni pedagogi Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Slovenski sociologi Kategorija:Ministri Vlade Kraljevine SHS Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju Kategorija:Doktorirali na Univerzi na Dunaju Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani Kategorija:Dekani Tehniške fakultete v Ljubljani Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske) Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana