Skavti so pripadniki in pripadnice (skavtinje) skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
Zgodovina 200px|thumb|Začetnik svetovnega skavtstva lord Robert Baden-Powell (po skavtsko: Bi-Pi) Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil Robert Baden-Powell in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.
Začetki Njegov začetnik in idejni oče je britanski general Robert Baden-Powell (kasneje tudi lord of Gilwell), ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. huzarski polk) in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng) med drugo bursko vojno postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v Združeno kraljestvo je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
Prvi skavtski tabor
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom 1907 na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj. Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald. Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva. thumb|150px|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora 150px|thumb|Skavtstvo za fante(1908)
Skavtska metoda Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) , v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom). Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi. Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov: Metoda 1. Skavtski zakoni in obljuba 2. Delo v majhnih skupinah 3. Učenje z delom 4. Osebno napredovanje 5. Simbolna govorica 6. Dejavnosti v naravi 7. Medgeneracijski odnos 8. Služenje Opis metode - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja - iskustveno učenje skozi prakso - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot - narava kot učilnica in prostor osebne rasti - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.
Poudarki 150px|sličica|levo 200px|levo|sličica 1. Učenje z delom (learning by doing) Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa. 2. Samovzgoja in osebno napredovanje Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike. 3. Vzgoja za vrednote Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast. 4. Delo v majhnih skupinah Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost. 5. Simbolna govorica Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika. 6. Narava kot učilnica Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj. 7. Medgeneracijsko učenje Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.
Skavtska obljuba in simboli Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavti in skavtinje opravijo v skupini izvidnikov in vodnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
Širitev in razvoj gibanja Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo, Indijo ter v Afriko. Leta 1909 je kralj Edvard VII. postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji Slovenski skavti so nastali v obdobju Kraljevine Jugoslavije, leta 1922, po jugoslovanskem vsesokolskem zletu (srečanju) v Ljubljani, pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi bosanski, srbski, češki in poljski skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v Beogradu, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v Kamniški Bistrici.
150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic Svetovne organizacije skavtskega gibanja Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi agresije na Jugoslavijo aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja Jugoslavije med mladinskimi organizacijami svojevrsten monopol.
Svetovna organizacija skavtskega gibanja 100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024) Svetovna organizacija skavtskega gibanja ang. World Organization of the Scout Movement (WOSM) je mednarodna organizacija, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
Ustanovitev Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Boy Scouts International Bureau, kot prednika sedanje Svetovne organizacije skavtskega gibanja (WOSM), je na pobudo Roberta Baden-Powella ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu, 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
Selitve sedeža V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v Ottawi (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.
Organiziranost in zasedanja Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v Ženevi v Švici, operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v Kuala Lumpurju v Maleziji.Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta. 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic. 250px|thumb|levo|Našitek WOSM-a, ki ga med prvim pristankom na luni pri sebi imel astronavt Neil Armstrong
Članstvo v WOSM-u