Ran Vej (kitajsko: 冉魏, Rǎn wèi) je bil kratkotrajno kitajsko cesarstvo, ki ga je ustanovil Ran Min. Ran Min je leta 350 v Ječengu prevzel prestol dinastije Kasnejši Džao in se razglasil za cesarja Veja. Leta 352 je Ran Vej kmalu po bitki pri Liantaiju osvojila dinastija Zgodnji Jan.
Zgodovina Ozadje Ran Min je bil sin Ran Džana, etničnega Kitajca Hana, ki je v času propada dinastije Zahodni Džin živel z vojsko Čihuojev. Leta 310 ga je zajel Ši Le, vojskovodja Džjejev in bodoči ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao. Ran Džan je s svojimi sposobnostmi naredil dober vtis na Ši Leja, ki je v skladu z neobičajno navado posvajanja v klanu Ši, predlagal svojemu daljnemu bratrancu in posvojenemu bratu Ši Huju, naj Ran Džana posinovi. Ran Džan se je po posinovljenju preimenoval v Ši Džana.
Ran Min je kot Ši Hujev posvojeni vnuk užival izjemno naklonjenost svojega starega očeta. Med Ši Hujevo vladavino je služil kot general in se odlikoval v pohodih proti Vzhodnemu Džinu na jugu in Zgodnjemu Janu na severovzhodu. Po Ši Hujevi smrti leta 349 je bil Ran Min med številnimi generali, ki so skovali zaroto za strmoglavljenje novega cesarja Ši Šija. Stric Ši Dzun mu je v zameno za podporo obljubil položaj prestolonaslednika. Po odstavitvi Ši Šija je obljubo prelomil in za prestolonaslednika imenoval drugega svojega nečaka.
Ko ga je Ši Dzun poskušal ubiti, je Ran Min s pomočjo uradnika Li Nonga s svojo vojsko strmoglavil Ši Dzuna in za novega cesarja postavil svojega strica Ši Džjana. Dinastija Kasnejši Džao je bila zaradi uporov in poskusov sosednjih držav, da bi izkoristile zmedo, na robu propada. Ran Min je po več preživelih poskusih atentata ukazal pokol Džjejev, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, vključno z zmotno identificiranimi Kitajci Hani.
Leta 350 je po prerokbi, da bo Džaom prišel Li, spremenil ime države v Vej in prisilil klan Ši, da je spremenil svoja družinska imena v Li. Mnogo generalov in guvernerjev dinastije Džao ni priznalo Ši Minove oblasti. Nekaj se jih je v Šingtaju zbralo okoli princa Ši Džija. Ran Min je potem, ko je preživel še en poskus atentata, v Jedžovu pobil Ši Džjana in njegovo družino. Prestol je sprva ponudil Li Nongu, potem pa je na zahtevo svojih uradnikov sam privzel naziv cesarja Veja.Zizhi Tongjian, Chapter 98.
Bitka za Šingtaj Večina uradnikov, ki so se pridružili Ran Minu, je bila iz kitajskega konfucijanskega plemstva. Njihova stališča je potrdil s spodbujanjem devetih šol mišljenja in imenovanjem na položaje na podlagi njihovih talentov. Kmalu po prevzemu prestola je odstranil Li Nonga in več drugih uradnikov svoje vlade in nato poslal odposlanca v Vzhodni Džin s ponudbo za pomoč v boju proti "barbarom". Džin je ponudbo zavrnil. Ran Min si je želel ponovno pridobiti podporo plemen, zato je za svojega sina zahteval naziv 'veliki čanju'. Z njim se ni želelo povezati tudi veliko Kitajcev Hanov. Ostali so zvesti Kasnejšemu Džau ali pa so se pridružili Zgodnjemu Janu pod vodstvom Šjanbejev na severovzhodu.
Ran Minovo moč je dosegla vrhunec po zmagi nad vojsko klana Džao pri Cangtingu, ki je štela 300.000 mož. Nato je s 100.000 vojaki oblegal Šjangguo in se razglasil za novega cesarja. Po sto dneh obleganja so Ran Mina premagale zavezniške sile Kasnejšega Džaa in Zgodnjega Jana. Ran Mina je nato pri Jedžeju napadel Ši Džijev general Li Šjan, a je bil poražen in se je predal. Ran Min je zatem prisilil Li Šjana, da je napadel Ši Džija in ubil njega in ves njegov klan. Kasnejši Džao se je u njihovo smrtjo končal.Zizhi Tongjian, Chapter 99.
Liu Šjan je nato izdal Ran Mina in se razglasil za novega cesarja dinastije Džao. Napadel je Ran Vej in se po več porazih umaknil v Šjangguo. Šjangguo je s pomočjo izdajalca Ran Minu odprl mestna vrata, čemur je sledila usmrtitev Liu Šjana in njegovih ministrov. Mesto je bilo izropano, vsi prebivalci pa preseljeni v Ječeng.
Vojna z Zgodnjim Janom in propad Po propadu Kasnejšega Džaa se je Ran Min zdaj soočal s še večjo grožnjo – Zgodnjim Janom, ki je zasedel ozemlje Džaa, da bi se utrdil na Velikem kitajskem nižavju. Ran Min se je odpravil na pohod proti Zgodnjemu Janu z željo, da ga uniči. Na pohodu se je v veliki bitki pri Liantaiju spopadel z vojsko pod poveljstvom Murong Keja in bil sprva uspešen, potem pa ga je postopoma premagala Murong Kejeva konjenica. Sam je poskušal pobegniti na konju, a so ga ujeli in poslali v prestolnico Zgodnjega Jana Dži. Tam je žalil cesarja Jana Murong Džuna, češ da so njegovi ljudje barbari in zveri in bil nato usmrčen.
Ran Minov sin in prestolonaslednik Ran Dži je bil takrat v Ječengu. Ko so sile Jana oblegale Ječeng, je organiziral obrambo mesta. V Ječengu je kmalu izbruhnila lakota, ki je povzročila obširen kanibalizem. Mesto se je sčasoma vdalo in odprlo vrata silam Jana. Ran Džija so poslali v Dži, kjer so z njim sprva dobro ravnali in mu podelili naziv markiza. Ko se je leta 354 vpletel v upor, je bil usmrčen.
Vladarja Tempeljsko ime Posmrtno ime Priimek in osebno ime Vladanje Imeni in trajanji vladarskih obdobij brez tempeljskega imena Nebeški kralj Vudao (武悼天王, Vudao Tianvang) 冉閔, Ran Min 350–352 Jongšing (永興, Jongšing, dobesedno 'večna blaginja') 350–352brez tempeljskega imenabrez posmrtnega imena冉智, Ran Dži352Jongšing 352
Opomba: Ran Dži je bil Ran Minov prestolonaslednik, ki se je na kratko obdržal v Jeju, preden se je predal Zgodnjemu Janu, vendar ni nikoli prevzel cesarskega naziva.
Sklici
Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Kitajske