Lyonska stolnica oziroma stolnica sv. Janeza Krstnika v Lyonu () je rimskokatoliška cerkev, ki stoji na trgu Saint-Jean v središču Lyona v Franciji. Stolnica je posvečena sv. Janezu Krstniku in je sedež lyonskega nadškofa. Gradnja se je začela leta 1180 na ruševinah cerkve iz 6. stoletja, dokončana pa je bila leta 1476. Kljub dolgotrajni gradnji ima razmeroma enoten arhitekturni slog. Leta 1998 je bila stavba skupaj z drugimi zgodovinskimi znamenitostmi v središču Lyona vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovina Začetki stolnice segajo v 2. stoletje, ko sta sveti Potin in sveti Irenej – prva dva lyonska škofa – v takratni rimski naselbini ustanovila cerkev. Mesto je bilo, poleg Trierja, Toursa, Auxerra in Clermont-Ferranda, eno prvih v Galiji, ki je imelo takšno stavbo. Cerkev je leta 469 razširil lyonski škof Patiens, ki je obnovil tudi sosednjo cerkev svetega Štefana (Saint-Étienne). Ta cerkev je bila uničena ali vsaj močno poškodovana v germanskih vpadih po padcu Zahodnega rimskega cesarstva ter pozneje v saracenskih vpadih med letoma 725 in 737. Novo cerkev je v začetku 9. stoletja zgradil Leidrad, zadnji lyonski škof. Tega novega bavarskega škofa je na položaj izrecno imenoval Karel Veliki, da bi obnovil cerkev, ki je propadala. Stolnica je znana tudi kot Primatiale, saj je papež Gregor VII. leta 1079 lyonskemu nadškofu podelil naziv primas vseh Galij (Primat des Gaules), ki mu je zagotavljal pravno premoč nad glavnimi nadškofi v kraljestvu.

Patiens, ki je bil lyonski škof okoli leta 450, je zgradil novo stolnico, posvečeno sv. Štefanu. Pozneje, v 7. stoletju, so kot pomožno stavbo k cerkvi zgradili krstilnico, posvečeno sv. Janezu. V bližini je stala tudi cerkev sv. Križa (Saint-Croix). Na tem mestu je bila pozneje zgrajena stolnica sv. Janeza Krstnika (Cathédrale Saint-Jean-Baptiste)."Penny Magazine of the Society for the Diffusion of Useful Knowledge", Vol. 9, G. Knight & Company, 1840, p. 546

Leta 1245 je stolnica gostila prvi lyonski koncil.Christopher M. Bellitto, The General Councils:A History of the Twenty-One Church Councils from Nicaea to Vatican II, (Paulist Press, 2002), 57.

Leta 1819 je J. M. W. Turner narisal študijo stolnice, kot je bila vidna z višin griča Fourvière."Cathedral of Saint Jean-Baptiste, Lyon, from the Fourvière Hill", Tate Edgar Degas je stolnico uporabil kot prizorišče za svojo sliko Obred posvečenja v lyonski stolnici.

Festival luči Vsak december v Lyonu poteka letni festival luči. Tradicija sega v leto 1643, ko so prebivalci Lyona 8. decembra v okna postavljali prižgane sveče – navada, ki jo številni prebivalci ohranjajo še danes. Med festivalom je na pročelju katedrale mogoče videti koreografiran svetlobni spektakel.

Opis Stavba je dolga 80 metrov (notranja dolžina), široka 20 metrov pri koru in visoka 32,5 metra v glavni ladji. Apsida in kor sta zasnovana v romanskem slogu, medtem ko sta glavna ladja in pročelje gotska.

Omembe vredna sta križa na desni in levi strani oltarja, ki sta se ohranila vse od drugega lyonskega koncila leta 1274 kot simbol združitve cerkva, ter kapela Bourbonov, ki sta jo zgradila kardinal Karel II., vojvoda Bourbon in njegov brat Peter Bourbon, svak Ludvika XI.; kapela velja za mojstrovino kiparstva 15. stoletja.

V stolnici je tudi lyonska astronomska ura iz 14. stoletja.

Katedralne orgle je izdelalo podjetje Daublaine in Callinet; nameščene so bile leta 1841 na koncu apside in so imele 15 registrov. Leta 1875 jih je predelalo podjetje Merklin-Schütze; dobile so 30 registrov, tri manuale s po 54 tipkami in pedal z 27 tipkami.

Do izgradnje bazilike Notre-Dame de Fourvière je bila to najpomembnejša cerkev v Lyonu.

Ugledni organist Édouard Commette je tu služboval kot stalni organist večino prve polovice 20. stoletja. V stolnici so dvoje orgle. Velike orgle na zahodni empori je leta 1851 v neogotskem ohišju izdelalo orglarsko podjetje Daublaine et Callinet. Leta 1996 so orgle Jürgena Ahrenda, ki so bile ustvarjene leta 1974 za Cerkev sprave v Taizéju, postavili v severni transept, blizu astronomske ure.

Astronomska ura Astronomska ura izvira iz 14. stoletja in je bila skozi leta deležna številnih prenov. Je ena najstarejših ur v Evropi. Prvi zapisi o njej segajo v leto 1383.

Ura je zasnovana v obliki stolpa; široka je približno 1,80 metra, v višino pa meri 9,35 metra. Prikazovalnik datuma je v spodnjem delu, medtem ko osrednji del zaseda mehanizem ure. Ura prikazuje tudi položaje Lune, Sonca in Zemlje ter čase vzhoda pomembnejših zvezd. V skladu s svojo funkcijo merilnika časa prikazuje Sonce, ki kroži okoli Zemlje. Lestvica prikazovalnika datuma je bila prilagojena v 1950-ih in je prvotno segala do leta 2019.

Nad samim mehanizmom ure se dviga večnadstropna struktura, ki jo na vrhu krasi figura petelina. V tem zgornjem delu sta nameščena avtomatiziran mehanski prikaz in mehanizem za bitje zvona; oba se sprožita večkrat na dan. Med tem postopkom petelin trikrat »zapoje«, pri čemer maha s krili in odpira kljun. Sledi aktivacija avtomata, ki prikazuje svetopisemski prizor, v katerem Devica Marija od nadangela Gabrijela prejme Gospodovo sporočilo.Dodatne informacije o na spletni strani stolnice

Galerija

Sklici

Zunanje povezave

spletna stran (fr.) Opis v structurae

Kategorija:Zgradbe in objekti v Lyonu Kategorija:Stolnice v Franciji Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1480 Kategorija:Gotska arhitektura v Franciji Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika