Bakreni pas () je naravno območje v osrednji Afriki, ki leži na meji med osrednjezahodno Zambijo in jugovzhodnim Vzhodnim Kongom. Znan je po rudarjenju bakra in je drugi največji svetovni rezervat bakra, približno 1⁄3 velikosti čilskega rezervata.
Tradicionalno izraz Bakreni pas vključuje rudarska območja zambijske province Bakreni pas (zlasti mesta Ndola, Kitve, Chingola, Luanšja in Mufulira) ter kongovski provinci Haut-Katanga in Lualaba (zlasti Lubumbaši, Kolvezi in Likasi). Nastane zaradi supergrupe Katanga, neoproterozojskega zaporedja geoloških formacij.
V nekaterih kontekstih lahko izraz Bakreni pas v celoti izključuje Kongo. Zambijski Bakreni pas je postal provinca kmalu po osamosvojitvi leta 1964, ko se je preimenoval v Zahodno provinco. Predsednik Kenneth Kaunda je leta 1969 spremenil ime v sedanjo provinco Bakreni pas. Od časa širitve Bantujcev se tako kongovska Katanga kot zambijska regija Bakreni pas imenujeta Ilamba ali Lambaland po ljudstvu Lamba. Obe provinci sta bogati z mineralnim bogastvom.
Prazgodovina Bakreni pas ni bil naseljen pred prihodom ljudstva Lamba iz kraljestev Luba in Lunda. Lamba so se naselili ob jezeru Kashiba, od tam pa se je kraljestvo Lamba razširilo proti vzhodu, severu, jugu in zahodu.
Zgodovina
Kolonialno odkritje bakra v Zambiji je deloma zasluga ameriškega skavta Fredericka Russella Burnhama. Leta 1895 je vodil odpravo Severnih ozemelj (BSA) Exploration Co., ki je ugotovila, da v osrednji Afriki obstajajo večja nahajališča bakra. Ob reki Kafue v takratni Severni Rodeziji je Burnham opazil veliko podobnosti z nahajališči bakra, ki jih je obdeloval v Združenih državah Amerike, in srečal je domorodce, ki so nosili bakrene zapestnice. V svojem poročilu Britanski južnoafriški družbi je Burnham o regiji zapisal:
Mnogo let pozneje je Britanska južnoafriška družba zgradila mesta ob reki in železnico za prevoz bakra skozi Mozambik.
V 1950-ih je bil Bakreni pas največje območje za proizvodnjo bakra na svetu, vključno z rudniki Roan Antelope, Nkana, Nchanga, Mufulira in Rokana.
Halkopirit, bornit in halkocit so v metamorfoziranih apnenčastih skrilavcih in arkozah spodnje roanske formacije v sistemu Katanga.
Superskupina Katanga
Superskupina Katanga je neoproterozojsko zaporedje geoloških formacij, ki jih najdemo v osrednji Afriki. Formacija je dobro raziskana zaradi bogatih stratiformnih nahajališč bakra in kobalta, ki se obsežno kopljejo iz srednjeafriškega Bakrenega pasu v Zambiji in Vzhodnem Kongu. Posebej bogati izdanki skupine Roan te superskupine se pojavljajo v vzhodni provinci Katanga v Vzhodnem Kongu, kjer se je izvajalo površinsko rudarjenje bakra.
Superskupina Katanga nekonformno prekriva granit Nchanga, star 883 milijonov let. Superskupina Katangan je razdeljena na štiri metasedimentarne serije, od najstarejših siliklastičnih in dolomitnih konglomeratov, peščenjakov in skrilavcev skupine Roan, do skupine Nguba, ki jo sestavljajo večinoma karbonati in skrilavci, bogati z ogljikom, ter najmlajše, najvišje ležeče skupine Kundelungu, vključno z ledeniškimi metasedimenti in pokrovnim karbonatom.
Superskupina Katanga je povezana s kamninami skupine Makuti v drugih delih Vzhodnega Konga.
Sklici
Zunanje povezave
Descriptive Models, Grade-Tonnage Relations, and Databases for the Assessment of Sediment-Hosted Copper Deposits, with Emphasis on Deposits in the Central African Copperbelt, Democratic Republic of the Congo and Zambia
Kategorija:Geologija Afrike Kategorija:Geologija Zambije Kategorija:Geologija Vzhodnega Konga Kategorija:Rudniki bakra