Lokalne volitve v Sloveniji 2026 Osnovni podatki Mestne občine: 12   Preostale občine: 200   Število vseh občin: 212   Županski kandidati: Svetniški kandidati: Prvi krog Datum volitev: 15. november 2026   Št. upravičencev: 1.605.948 Udeležba: Odstotek: Drugi krog Datum volitev: 29. november 2026   Št. upravičencev: Udeležba: Odstotek: Prejšnje volitve Leto: 2022  

Lokalne volitve 2026 bodo devete redne volitve županov občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v Republiki Sloveniji. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.

Predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra. V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.

Volilna zakonodaja

Volilna pravica Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v občini prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi:

državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.

Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav Poslanske skupine SDS, NSi, SLS, FOKUS in Resni.ca so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.

Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano Svetlano Slapšak začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi. Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra, vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili. Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati. Poslanci GS, SD in Levice so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.

Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis referenduma o volilni pravici na lokalnih volitvah. Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.

Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Kandidacijski postopek Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo politične stranke v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.

Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).

Volilni sistem

Volitve v občinski svet Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine (Jezersko, Dobje in Trnovska vas) imajo po 7 svetnikov, največji dve (Ljubljana in Maribor) pa po 45 svetnikov. V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.

Volilne enote Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.

Volitve župana Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.

Volitve v ožje dele občin Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi. Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.

Mestne občine Ljubljana

Zoran Janković, župan Ljubljane (neodvisni, Lista Zorana Jankovića) Aleš Primc, mestni svetnik in aktivist (Glas za otroke in družine) Jasmin Feratović, mestni svetnik (Pirati) Aleksandar Repić, spletni vplivnež (neodvisni, Lista Aleksandra Repića) Mihael Jarc, nekdanji mestni svetnik (SSN, Lista za čisto pitno vodo) Luka Mesec, poslanec DZ, nekdanji minister (Levica)

Kranj

Matjaž Rakovec, župan Kranja (SD) Irena Dolenc, mestna svetnica (NSi; podpora: SLS, FOKUS) Janez Černe, mestni svetnik (Lista Mi smo iz Kranja)

Koper

Aleš Bržan, župan Kopra (Lista Aleša Bržana) Zmago Jelinčič Plemeniti, nekdanji poslanec (SNS) Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik (Koper je naš)

Nova Gorica

Samo Turel, župan Nove Gorice (Svoboda) Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar (Levica)

Ptuj

Nuška Gajšek, županja Ptuja (SD) Janko Širec, direktor občinske uprave (neodvisni, Lista Janka Širca; podpora: SDS, Svoboda) Andrej Čuš, mestni svetnik in nekdanji poslanec (neodvisni, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj)

Sklici

Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji Kategorija:2026 v politiki Kategorija:2026 v Sloveniji