Krdžali (turško: kırcalı, iz osmanske turščine: قیر, bolgarsko: кърджалии, krdžalii, srbsko: крџалије, krdžalije) so bili uporniki in razbojniki, ki so se pojavili v Rumeliji – evropskem delu Osmanskega cesarstva - med vladavino Selima III. konec 18. in v začetku 19. stoletja zaradi gospodarskih, socialnih, vojaških in političnih razlogov. Dejavnosti krdžalov, dobesedno 'gorskih razbojnikov', so se zaradi vakuuma oblasti v državi sprevrgle v upor."Arşivlenmiş kopya" (PDF). Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020."Arşivlenmiş kopya". Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020. Bolgarski zgodovinarji to obdobje anarhije, ki je trajalo približno 30 let, imenujejo "obdobje krdžalov"."Arşivlenmiş kopya". Arhivirano 23. marca 2020. Pridobljeno 23. marca 2020.
Gorski razbojniki Bolgarska zgodovinarka Vera Mutafčijeva, specializirana za osmansko zgodovino, je poskušala v svoji knjigi Kırcalı Dönemi (Obdobje krdžalov, 1993)Mutafchieva, Vera P. (2005). L'Anarchie dans les Balkans a la fin du XVIIIe siècle. İstanbul: Isis. ISBN 975-428-295-1. OCLC 60587310. razložiti etimologijo imena 'kırcalı'. Po njenih besedah so to ime najprej dali razbojnikom iz Hasköya, mesta v jugovzhodni Bolgariji z večinoma turškim prebivalstvom, od koder se je razširilo na Balkan. To ime so najprej dali posameznikom iz vasi Kırca Ali, ki so izvajali roparske napade. Naziv 'krdžali', ki je v osmanskih dokumentih omenjen samo enkrat v dokumentu iz leta 1785 kot 'banditi krdžali', se je kasneje uporabljal za vse razbojnike, ki so delovali v Rumeliji. Osmani teh razbojnikov niso imenoveli 'krdžali', ampak 'rumelski gorski razbojniki' (turško: Rumeli Dağlı İsyanları).
Avtorica knjiga poudarje možnost, da so razbojniki dobili ime po vasi, ki se je bolgarsko izgovarjala kot Kirdžalija. Vera Mutafčijeva pravilno navaja regijo, od koder se je ime razširilo, njena trditev, da ime izvira iz vasi Kırdža Ali, pa je napačna. Glede na to, da se izraz 'gorski razbojnik' v osmanskih dokumentih nanaša na razbojnike, ki so delovali v gorah, zelo verjetno ni nastal v haskovski regiji, ki je na ravnini. Bolj verjetno je, da so tamkajšnji prebivalci ime 'krdžali' dali roparjem, ki so prihajali od drugod.
O gorskih razbojnikih, ki so sprožali upore, govori zgodovinar Yusuf Akçura v svojem delu Obdobje razpada osmanske države:
"Krdžali so napadali vasi in mesta v Podonavju in Trakiji. Razdeljeni so bili v številne tolpe. Tolpe so prvotno tvorili razpuščeni vojaki po rusko-turških vojnah, in tisti, ki so se jim pridružili zaradi plenjenja. Krdžali so bili večinoma Turki, Tatari in Albanci, vendar je bilo med njimi tudi precejšnje število Bošnjakov in Bolgarov. Kirdžali so se prvič pojavili v turški vasi Hasköy ob vznožju Rodopov. Njihovo število je doseglo do 25.000. Vsi so bili konjeniki, oboroženi z meči, pištolami in puškami. Organizirani so bili po vojaško v čete pod poveljstvom majorjev in poveljnikov čet. Napadali so vasi in mesta, jih plenili in uničevali, ubijali moške in s seboj odpeljali ženske. Po celotnem Balkanu so povzročili veliko uničenje. Nekaj časa so prodirali celo do okolice Istanbula. Sultanova vojska, poslana proti njim, ni mogla doseči pomembnih rezultatov, ker ni bila dovolj usposobljena in organizirana. Krdžali so napadali tako muslimanske Turke kot krščanske Bolgare. Prebivalci so se ponekod organizirali in se jim uspešno uprli. V spomin prebivalcev so se trajno zapisali v pripovedih in epskih pesnitvah."
Znani krdžali Pazvantoğlu Osman Tepedelenli Ali paša Tirsinikli Ismail Yılıkoğlu Sulejman Manav Ibrahim Emin Aga Tokatçıklı Sulejman Kara Feyzi Kuşancalı Halil
Krdžali v književnosti Ruski pisatelj Aleksander Sergejevič Puškin v svoji zgodbi Krdžali, napisani leta 1834, pripoveduje zgodbo o glavnem junaku, razbojniku Krdžalu.
Sklici
Vira
Kategorija:Osmansko cesarstvo